Tiskane izdaje
Ljubljana – Od torka, 1., do 15. marca bo potekal vpis v 23 ljubljanskih javnih vrtcev. Starši morajo izpolniti vlogo, v drugi polovici aprila pa bodo obveščeni o sprejemu otroka ali uvrstitvi na čakalni seznam.
Vlogo morajo oddati starši, ki otroka vpisujejo prvič, tisti, katerih otrok je na lanskem centralnem čakalnem seznamu (CČS), tisti, ki so lansko vlogo oddali prepozno, po 16. marcu, in starši otrok, ki že obiskujejo vrtec, vendar bi jih radi vključili v drug vrtec na območju občine. Na vprašanje, koliko otrok se bo letos po pričakovanjih MOL vpisalo v vrtce, vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič odgovarja, da je za te ocene še prezgodaj; to bo znano po vpisu in analizi za oblikovanje oddelkov v vrtcih.
Več možnosti za »kamorkoli«
Fabčičeva staršem svetuje, naj se predvsem odločijo, v kateri vrtec želijo otroka tudi v resnici vpisati. Sicer imajo več možnosti, da bo otrok dobil mesto, če izberejo več vrtcev ali izbiro kamorkoli.
Vendar naj te izbire navedejo samo, če so med letom pripravljeni otroka voziti v druge vrtce, sicer povzročijo zaradi zakonske togosti veliko težav vrtcem in drugim staršem, ki nimajo varstva. Starši otrok, rojenih leta 2016, pa naj bodo pozorni, da bodo pravočasno oddali vlogo. Pozneje namreč ne morejo pomagati tistim, ki so jo pozabili oddati, saj je CČS edina pravna podlaga za vpis v vrtec med letom.
Brez prednosti za zaposlene
MOL ima izdelan točkovnik po merilih za sprejem v vrtec. Eden od občanov med pobudami sprašuje, zakaj MOL med merili za sprejem nima tudi zaposlenosti staršev. Predlog utemeljuje s tem, da zaposlenim staršem ne preostane drugega, kot da dajo otroka v vrtec, sicer imajo veliko težavo, kam z njim med obveznim delovnikom. Navaja, da ima takšno merilo večina drugih občin, na primer Maribor, Celje, Velenje, Slovenj Gradec itd., pri čemer zaposleni starši dobijo dodatne točke za vpis. Na vprašanje, ali morda tudi na ljubljanski občini razmišljajo o tem, je Fabčičeva odgovorila, da se med pripravo odloka o sprejemu otrok v vrtec za to merilo niso odločili zaradi več razlogov. Ta ukrep bi bil lahko popolnoma neustrezen zaradi veliko hitrih sprememb statusov staršev med zaposlenimi in brezposelnimi v krajših obdobjih ob razmeroma dolgem obdobju sprejema otroka v vrtec. Vpis je običajno v prvi polovici marca, sprejem otrok pa od septembra do marca naslednjega leta.
Dodaja, da se je v nekaj letih uporabe tega mestnega odloka izkazalo, da so merila ustrezna za veliko večino staršev. V MOL so višje točkovani otroci staršev s stalnim bivališčem v Ljubljani in s stalnostjo bivanja najmanj petnajst mesecev. Za stalnost bivanja obeh staršev, ki za letos pomeni neprekinjeno bivanje v MOL od 1. januarja 2015, dobi otrok 50 točk, samo za enega pa 15 točk. Starši otrok na CČS, ki so zavrnili ponujeno mesto, pa ostanejo brez dodatnih 10 točk.
Krajša, a še vedno dolga vrsta
Na CČS je bilo še pred dvema letoma več kot 1400 otrok, zdaj jih je približno četrtino od tega. Fabčičeva pravi, da so lani sprejeli vse otroke, ki so imeli izpolnjene vse pogoje glede stalnega prebivališča in izbiro kateregakoli vrtca. Na seznamu je bilo 9. februarja 324 otrok, mlajših od treh let, in enajst starejših. Starši 108 mlajših otrok na čakanju imajo stalno prebivališče v ljubljanski občini, pogoje največje stalnosti, to je bivanje v občini od 1. januarja prejšnje leto, pa jih izpolnjuje 67. Na seznamu je trenutno tudi 158 otrok z obema staršema iz drugih občin, za katere pa MOL nima podatka, ali so dobili prostor v vrtcu v matični občini.
Fabčičeva ugotavlja, da se je število čakajočih otrok glede na prejšnje leto zmanjšalo za 69 odstotkov. »Po naši oceni je bilo lani manj čakajočih otrok zaradi uspešnega investicijskega programa, saj smo od leta 2006 do danes odprli 91 novih oddelkov vrtcev. Pripomogli so tudi racionalna organizacija oddelkov, manj vlog za vpis v ljubljanske vrtce, več prostih mest, ki so nastala kot posledica vstopa številčnejše generacije otrok, rojenih 2009, v osnovno šolo in odprtja sedmih novih oddelkov v enoti Tehnološki park vrtca Vrhovci.«
Vse več zasebnih vrtcev
V Ljubljani pa je zadnja leta zelo naraslo tudi število zasebnih vrtcev, po zadnjih podatkih jih je 24. Vsi so vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in jih po zakonu o vrtcih sofinancira MOL. V njih je približno šeststo otrok s stalnim prebivališčem v ljubljanski občini. Lani so v rebalansu mestnega proračuna zanje zagotovili 1,6 milijona evrov, letos dva milijona.
Razmah zasebnih vrtcev Fabčičeva pripisuje tudi temu, da se ti od javnih vrtcev med drugim razlikujejo po programu, starši pa jih izberejo glede na svoja verska, pedagoška in druga prepričanja. Javni vrtci sicer izvajajo javno veljavni program, Kurikulum za vrtce, ki je bil potrjen na strokovnem svetu za splošno izobraževanje marca 1999. Program zasebnega vrtca pa določi ustanovitelj vrtca na podlagi 13. člena zakona o vrtcih, pri tem se lahko odloči tudi za program javnih vrtcev. Zasebnim vrtcem, ki izvajajo program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da strokovni svet pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.
