Storitev socialnega servisa bo treba plačati v celoti

Za frizerja in pedikerja, čiščenje, pripravo kosil, urejanje okolice so predlagali ceno 10 evrov na uro, za družabništvo pa 7,11 evra.

Objavljeno
09. april 2013 16.24
LJUBLJANA 05.10. 2012 nakupovanje na trzznici. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – Storitev socialnega servisa, ki jo je še predlanskim 60-odstotno subvencionirala občina, nato pa je mestni svet na začetku lanskega leta subvencijo odpravil, bo ljubljanski javni zavod za oskrbo na domu (ZOD) spet začel izvajati. Toda uporabniki jo bodo morali plačati v celoti.

Subvencijo je mestni oddelek za zdravje in socialno varstvo odpravil z utemeljitvijo, da po teh storitvah ni bilo veliko povpraševanja. Takrat pa so tudi povečali subvencijo za pomoč družini na domu s 70 na 80 odstotkov (sicer jo je občina po zakonu dolžna sofinancirati 50-odstotno).

Potrebe po »novih oblikah«

Direktorica ZOD Liljana Batič je povedala, da so pri vsakdanjem delu od uporabnikov dobili veliko pobud za izvajanje novih oblik pomoči starejšim, invalidom in kronično bolnim in jih zbrali v dve skupini. Za prvo, ki vključuje družabništvo in spremstvo, so predlagali ceno 7,11 evra na uro, za drugo, v kateri so frizerske in pedikerske storitve, čiščenje, priprava kosil, urejanje okolice itn., pa 10 evrov na uro. Takoj ko jim bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve potrdilo ceno, bodo poleg pomoči na domu izvajali še storitev socialnega servisa za vse, tudi za invalide.

Sicer pa se omenjeni občinski ukrep direktorici zdi pozitiven. »Pomoč na domu, ki je visoko subvencionirana, je zdaj dostopnejša več ljudem, ki jo potrebujejo, in tako lahko ostanejo doma, živijo lepše in bolj kakovostno v svojem okolju in ostanejo aktivni. V kombinaciji s storitvijo socialnega servisa bodo lahko naši uporabniki dobili kakovostne storitve, s katerimi bodo lažje premagovali svoje težave ter boljše in lažje živeli.«

Največ pomoči pri osebni higieni in negi

ZOD ima približno 650 uporabnikov, desetina je invalidov. Po direktoričinih besedah najbolj potrebujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, predvsem pri osebni higieni in negi. Za socialno oskrbo od ponedeljka do sobote upravičenci plačajo 3,61, ob nedeljah 4,69 in ob praznikih 4,87 evra. Kdor ne zmore plačila storitve, lahko uveljavlja oprostitev na centru za socialno delo – lani je bilo takih petdeset. Na zavodu je zaposlenih 130 delavcev, od tega 118 oskrbovalk in oskrbovalcev. »Trenutno je to dovolj za izvajanje naših dejavnosti,« pravi direktorica.

Na začetku lanskega leta je mestni svet uskladil dejavnosti ZOD s standardno klasifikacijo, ki jo v članicah EU uporabljajo že od leta 2008. Po njej lahko opravlja tudi: drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe, drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, raziskovanje trga in javnega mnenja, drugo založništvo, izdajanje revij in druge periodike, popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov, trgovino na drobno v nespecializiranih prodajalnah, priložnostno pripravo in dostavo jedi, dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic, kozmetično, pedikersko in frizersko dejavnost ter druge storitve, ki drugje niso razvrščene.

Na vprašanje, koliko od teh nalog zavod opravlja, Batičeva odgovarja, da uporabnikom ponujajo dve storitvi, pomoč na domu in socialni servis (tega bodo izvajali po omenjeni potrditvi cen), ki zajemata veliko od naštetih storitev. Kot pravi, bodo s tem večinoma »pokrili« potrebe upravičencev do njihovih storitev. Iskali pa bodo nove poti, da se bodo uporabnikom čim bolj približali in jim omogočili celostno pomoč pri življenju v domačem okolju.

Zanimalo nas je še, ali bodo sodelovali s platformo Matija, ki deluje od decembra lani. Direktorica meni, da je sicer v MOL za obveščenost o njihovi dejavnosti dobro poskrbljeno, vendar pa iščejo tudi nove možnosti in se povezujejo z različnimi platformami, kot je Matija, s katero se še dogovarjajo o sodelovanju.

Za nekaj deset centov cenejše storitve

Z mrežo Matija pa bo sodeloval tudi zavod Pristan, ki mu je občina podelila koncesijo za pomoč družini na domu decembra 2009 in mu pri tej dejavnosti zagotavlja 80-odstotno subvencijo. Uporabnikom ponujajo za nekaj deset centov cenejše storitve kot javni ZOD, tako delo ob delavnikih pri njih stane 3,35 evra na uro, ob nedeljah 4,36 in ob praznikih 4,52 evra. Direktor Martin Kopatin pravi, da lahko nižjo ceno zagotavljajo z izjemno pozornostjo pri organizaciji dela in nadzorovanju stroškov.

Skupaj oskrbujejo 112 uporabnikov, med njimi je 99 starostnikov, pet oseb s posebnimi potrebami, štirje invalidi in štirje kronično bolni oziroma z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo statusa invalida. Tudi njihovi uporabniki največ pomoči potrebujejo pri osnovnih dnevnih opravilih, predvsem posteljno nego nepokretnih in pomoč pri kopanju oziroma tuširanju, sledi pa gospodinjska pomoč. V celotnem zavodu je približno 910 zaposlenih (pokrivajo še Kamnik, Ajdovščino, Vipavo, občino Hrpelje - Kozina, Komen, Log - Dragomer in od 15. aprila tudi Postojno). Za pomoč družini na domu v Ljubljani skrbijo vodja pomoči na domu, koordinatorka in dvajset socialnih oskrbovalk. Direktor je povedal še, da Pristan sicer ima dovoljenje za izvajanje socialnega servisa, vendar ga v kratkem v Ljubljani ne nameravajo izvajati.