Tiskane izdaje
Polovico območja športnega parka Stožice tako že dve leti zakriva gradbiščna ograja. Na strehi trgovskega centra bi morali urediti park – eno večjih zelenih površin v glavnem mestu. Poleg tega po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo je Mestna občina Ljubljana leta 2008 sklenila z Gradisom G in Energoplanom, v dvorani manjkata še plezalna stena in fitnes.
Rok, do katerega bi moral Grep končati trgovski del in zunanjo ureditev, se izteče 30. avgusta, kaj se bo zgodilo po tem, pa še ni jasno. Zgodovina sklepanja aneksov med MOL in Grepom je sicer že kar bogata. Prvi aneks so podpisali julija 2010 in z njim podaljšali rok za dokončanje okolice in trgovskega centra za leto dni do oktobra 2011. Drugi aneks s spremembo terminskega načrta projekta so podpisali novembra 2010 in rok podaljšali do 30. novembra 2011. Decembra lani pa so sklenili še tretjega in rok podaljšali do 30. avgusta letos. Za ta datum so načrtovali odprtje trgovskega centra ter predajo parka v upravljanje občini.
To se seveda ne bo uresničilo, saj Grepu še vedno ni uspelo pridobiti dodatnih sredstev za dokončanje projekta. Bo sklenjen nov aneks? Marko Kolenc, vodja oddelka za šport na MOL, je sporočil, da »dogovorov o podaljšanju roka ni«. Bi ga pa bili na MOL pripravljeni podaljšati, »če bi Grep izkazal možnost za dokončanje del«.
MOL: Banke naj ukrepajo
Te možnosti za zdaj ni, čeprav se banke z NLB na čelu, ki so pred dvema letoma Grepu odobrile 115 milijonov evrov posojila, »usklajujejo o vzpostavitvi pogojev za dokončanje tržnega centra Stožice«. Dodatnih pojasnil nismo dobili niti v Grepu niti pri njegovem direktorju Urošu Ogrinu.
Nekoliko več so povedali na občini, kjer krivdo prelagajo na banke: »Rešitev vidimo v tem, da banke nadaljujejo v skladu s pogodbo in Grepu omogočijo dokončanje trgovskega dela centra, za katerega ima ta podpisanih 60 odstotkov najemnih pogodb, ali da ga spravijo v stečaj, postanejo lastnice trgovskega dela in same dokončajo projekt. Trenutno stanje je najslabše, saj se banke ne morejo odločiti o rešitvi že več kot 18 mesecev, obresti pa pri tem tečejo.«
Če Grep propade, bodo na MOL izbrali novega izvajalca, ki bo končal zunanjo ureditev, vredno dobrih sedem milijonov evrov, pravijo na občinski službi za pravne zadeve. Seveda bo težko urejati zelenico, če ni končana niti streha trgovskega centra.
Grepu pa kaže vse slabše. Njegova lastnika Gradis G in Energoplan sta že več mesecev v prisilni poravnavi, s skupaj 449 milijoni evrov prijavljenih terjatev. Sam pa ima že od začetka junija blokirane račune, saj ne more odplačevati posojila za Stožice, ki ga je dobil tik pred odprtjem leta 2010.
Javni zavod Šport Ljubljana posluje pozitivno
Pred dvema letoma je bilo veliko pomislekov, kako bo Šport Ljubljana prenesel finančno breme vzdrževanja novih športnih objektov. Javni zavod za zdaj posluje pozitivno, medtem ko se nad komercialnim delom vse bolj zgrinjajo črni oblaki.
Javni zavod Šport Ljubljana je lani ohranil pozitivno poslovanje, čeprav so se stroški v primerjavi z letom 2010 povečali za 43 odstotkov, predvsem na račun Stožic. A jim je občina hkrati namenila več kot milijon evrov več za obratovanje in vzdrževanje Stožic kot leto prej. Tako je presežek prihodkov nad odhodki lani znašal 94.548 evrov (leta 2010 560.984 evrov).
In to čeprav je spodletelo napovedano sponzorstvo oziroma poimenovanje športnih objektov, za katero so pričakovali dodaten milijon na leto. Znano je, da sta se za pravico do poimenovanja dvorane zanimala Petrol in Zavarovalnica Triglav, a je bil prvi pripravljen odšteti le 200.000 evrov na leto, v pogajanjih z Zavarovalnico Triglav pa Šport Ljubljana tudi ni našel skupne besede: »Ker se v želenem roku nismo uskladili o pravicah in aktivnostih, smo pogovore ustavili,« pravijo.
P + R za zdaj neuspešen
Drugače je s poslovanjem stožiškega P + R (sistem parkiraj in se odpelji, ki uporabnikom omogoča celodnevno parkiranje za 2,4 evra, ob tem pa dobijo dve vozovnici za mestni avtobus). Na njem slabi dve leti po odprtju parkira le za vzorec voznikov. Lani je tam parkiralo 7978 vozil, letos v prvih šestih mesecih pa 4991. To pomeni, da na 1200 parkirnih prostorih, ki so na voljo, povprečno parkira manj kot 30 vozil na dan. V javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnica (LPT) neuspešnost P + R Stožice pripisujejo »predvsem navadam uporabnikov, ki se raje peljejo do cilja, če vedo, da bodo parkirno mesto v centru mesta dobili, in nenavajenosti prestopanja na mestni avtobus, saj jih veliko meni, da bi se njihov čas potovanja s tem podaljšal«. Pa tudi temu, da jih prostornost garažne hiše prestraši in se v njej počutijo nekoliko nelagodno, dodaja Darja Pungerčar iz LPT.
Cena parkiranja v garažni hiši je po mnenju LPT primerna, zato ne načrtujejo sprememb. Po drugi strani je parkiranje v času prireditev v dvorani in na stadionu brezplačno, zato ni čudno, da parkirišče prinaša velike izgube. Lani je izguba parkirne hiše Stožice znašala 489.248 evrov, letos v prvem polletju pa je minus znašal 216.169. Skupaj je parkirna hiša Stožice od oktobra 2010 pridelala že 730.000 evrov izgube.
Propad zasebnih partnerjev
Zgodba o Stožicah je tudi zgodba o dveh nekoč cvetočih gradbenih podjetjih Gradisa skupine G in Energoplana, ki sta za potrebe tega projekta ustanovila podjetje Grep. Četrtinski lastnik je tudi avstrijska Supernova, katere delež je zastavljen pri Gradisu G in Energoplanu. Začetni dogovor je bil, da bosta obe gradbeni podjetji zgradili stadion in športno dvorano, za trgovski del pa bi pridobili drugega investitorja.
Medtem ko je športni del rasel v sončnih in deževnih dnevih, so od trgovskega bežali vsi potencialni investitorji, od srbske Delte do Supernove. Zato so se odločili, da bo Grep z bančnimi posojili sam dokončal projekt, kredite pa poplačal z oddajo trgovskih površin. Banke so se temu načrtu upirale, vendar se je pod pritiskom politike ustanovil konzorcij sedmih: NLB, NKBM, Factor banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Celjska banka in banka SID, ki so Grepu odobrile 115 milijonov evrov posojila. Posojilo je zavarovano s hipotekami na nepremičnine, z zastavo poslovnih deležev Gradisa G, Energoplana in Suprenove v Grepu, gradbinca pa nastopata tudi kot poroka za obveznosti Grepa do bank. Ker sta oba gradbinca v prisilni poravnavi, se utegnejo banke pod nosom obrisati za 103 milijone evrov poroštev Energoplana in 115 milijonov evrov poroštev Gradisa G.
Grep ne odplačuje kreditov
Neuradno smo izvedeli, da Grep do zdaj ni plačal niti ene anuitete za najeta posojila, kar je direktor Grepa Uroš Ogrin za Delo napovedal že januarja, ko je dejal, da bodo lahko začeli plačevati obroke šele, ko bo trgovski center obratoval. Kaže, da banke ne verjamejo v to zgodbo, zato Grep še vedno ni dobil zadnje tranše posojila, vredne 15 milijonov evrov. Iz NLB, ki je Grepu posodila največ, to je 50 milijonov evrov, so sporočili: »Pred dokončno odločitvijo bo opravljena celovita ekonomska, davčna, pravna, trženjska in gradbena presoja projekta, na podlagi katere se bodo banke odločile za način dokončanja in trženja projekta.«
