Strategije varstva in razvoja zelenih površin ne bo

Zelena prestolnica: čeprav so strategijo na MOL pred tremi leti prepoznali kot potrebno za dosego visokih okoljskih standardov, je niso izdelali.

sre, 08.11.2017, 09:00
Urejanje lastniških razmerij

Glede urejanja zelenic med bloki in drugih podobnih zadev, ki so povezana z urejanjem lastniških razmerij, na MOL pravijo da jih za zdaj ni mogoče urejati na strateški ravni. V soseskah namreč še potekajo postopki glede ureditve lastniških razmerij. V sklopu urejanja evidence nepremičnega premoženja MOL pripravljajo tudi predloge za določitev grajenega javnega dobra (GJD) v soseskah. Ti se določajo na podlagi dokumentov iz časa gradnje (na primer gradbenih dovoljenj, zazidalnega, ureditvenega načrta ipd.). Za veliko objektov v soseskah potekajo postopki za določitev pripadajočih zemljišč po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o odločanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVETL). To pomeni, da bo do pravnomočnih odločitev sodišč v teh postopkih potrebno počakati na ureditev lastniških razmerij, potem pa bodo lahko izvedli postopke za razglasitev nepremičnin za grajeno javno dobro, pravijo na MOL.

Ljubljana – S 560 kvadratnimi metri zelenih površin na prebivalca je Ljubljana vodilna v Evropi, se pohvalijo v MOL. Do lani, ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope, so obljubljali pripravo strategije varstva in razvoja zelenih površin, a je niso posebej izdelali.

Občina sicer po zakonu ni dolžna sprejeti te strategije, vendar pa so pred tremi leti, ko se je slovenska prestolnica pripravljala na prevzem prestižnega zelenega naziva, na mestnem oddelku za varstvo okolja napovedali, da so jo prepoznali kot potrebno za dosego visokih okoljskih standardov, h katerim so se zavezali in ki jim sledijo.

Ljubljana – sonaravno mesto?

Na vprašanje, kdaj je predvideno sprejetje strategije varstva in razvoja zelenih površin, za katero je bilo rečeno, da bo projektna skupina oblikovana že leta 2014, so nam na MOL odgovorili, da je niso posebej izdelali, da pa je to področje zajeto v občinskem prostorskem načrtu (OPN) in v drugih sprejetih strateških in izvedbenih dokumentih ter akcijskih načrtih, kot so na primer Program varstva okolja, Trajnostna urbana strategija, Celostna prometna strategija itn.

Zelene površine v Ljubljani so pretežno gozdne in kmetijske, na MOL pa izpostavljajo, da je v strnjenem delu mesta približno 106 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca. Večina stanovanjskih območij je tako od javnih zelenih površin oddaljena največ 300 metrov. Kot pravijo na občini, je že v Viziji Ljubljane 2025 med cilji zapisano, da Ljubljana postane sonaravno mesto, pri čemer naj bi živela v sožitju s svojim naravnim okoljem; pravna podlaga za uresničitev te vizije in izvajanje projektov, ki so vezani na odprti in »zeleni prostor« pa je OPN MOL.

Uničevanje okolja in dreves

Ob tem pa lahko navedemo vsaj nekaj primerov, ko meščani oziroma civilne iniciative opozarjajo na uničevanje zelenega okolja in dreves zaradi zaslužkarstva. Na območju Teslove, Hajdrihove, Langusove, Lepega pota, Jamove in v sosednjih ulicah območja Kolezije in Mirja se je začela ali pa se pripravlja intenzivna gradnja velikega števila vila blokov. Tudi prebivalci Rožne doline se borijo proti degradaciji tega območja, ki po njihovem zaradi spremenjenega prostorskega načrta postaja vse bolj »betonska dolina«; namesto visokih blokov si želijo običajne vile.

V nasprotju s temi ugotovitvami pa so na MOL prepričani, da je z občinskim OPN omogočena ohranitev treh četrtin zelenih in nepozidanih površin: gozdov, kmetijskih zemljišč, vodotokov parkov in drugih. Poleg tega še pravijo, da je bila v letu 2010 dana prostorsko-planska in pravna podlaga za ohranitev in nadgraditev »zelenega sistema«. Ta pa vključuje zavarovana območja, kot denimo območje svetovne Unescove dediščine, ki je večinoma v občini Ig in štiri krajinske parke: Ljubljansko Barje, Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Polhograjski dolomiti ter Zajčja dobrava. Del tega sistema so še obsežna območja varovanih gozdov in naravnih rezervatov, vodovarstvena območja ter območji Natura, ki so v ospredju naravovarstvenih in biodiverzitetnih politik EU.

»Prek zelenih klinov in rečnih koridorjev območja narave segajo iz zaledja mesta globoko v središče. Odprti javni prostori in zelene površine so integralni del vseh prostorskih ureditev v mestu. Njihov vezni element je 34 kilometrov dolga Pot spominov in tovarištva, zgodovinski spomenik, ki je danes z več kot 7000 drevesi največja rekreacijska cona v Ljubljani,« pravijo na MOL.

Urejanje degradiranih površin

Na MOL so tudi prepričani, da zgledno vzdržujejo javne zelene površine, vsako leto pa uredijo tudi več degradiranih območij, na katerih obnavljajo zelene površine ali pa uredijo nove. Kot pravijo, so v zadnjem desetletju 90 hektarov degradiranih površin spremenili v parke z igrišči in drugimi vsebinami za javnost, tako so nastali Šmartinski in Severni park, RIC Sava, park Rakova jelša, Tomanov park, učne poti, sadovnjaki, zelene površine za rekreacijo, otroška igrišča itd., posadili pa so tudi približno 40.000 dreves. Dejstvo pa je, da zaradi različnih razlogov, vremenskih pojavov, vandalizma, nestrokovnih posegov itd. v Ljubljani vsako leto propade več sto dreves. Spomnimo še na posek desetih topolov ob Parmovi ulici, na posek dvestoletnega hrasta ob Vodnikovi cesti, pa največ deset dreves na trasi toplovoda v Dravljah. Na območju parka v Dravljah z 29 drevesi je nastalo naselje Mijaksovih oskrbovanih stanovanj.

Pravna praznina

Kako so zelene površine zaradi pravne praznine prepuščene lastnikom, govori tudi zgodba o sekanju gozda za garažami na Jamovi na Viču, kjer namerava Mihael Karner na območju nekdanjega Tovila zgraditi stanovanjsko sosesko Urbana oaza. Po vsem mestu pa je mogoče najti podobne primere kot pri Stari cerkvi oz. cerkvi sv. Jerneja v Šiški, kjer je bližnji frizer po mahinaciji podjetja Giposs leta 2011 kupil zemljišče, podrl drevesa ki so bila del hortikulturnega urejanja parka z gradbenim dovoljenjem iz leta 1984, in uredil parkirišče z zapornico; kljub večletnem boju društva za urbano okolje Duo in prepričevanju različnih inšpekcij, tudi okoljske, da je treba vzpostaviti prvotno stanje, se ne zgodi nič.

V Ljubljani je veliko podobnih ravnanj, ki uničujejo zelene površine, tudi zaradi tega, ker zakonodaja dopušča neomejeno sekanje na lastnem zemljišču. Zaradi prenehanja veljavnosti zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih je na področju urejanja in varstva zelenih površin nastala pravna praznina, zato občinski organi za posek in odstranjevanje drevja ne izdajajo več dovoljenj. Na MOL so že obljubljali, da bodo sprejeli odlok, po katerem bodo tudi lastniki zasebnih zemljišč morali pridobiti posebno dovoljenje za sekanje dreves – v pretekosti je takšen odlok že bil v veljavi, pa so ga ukinili. Pojasnili so, da za pripravo odloka ni pravne podlage, dokler ne bo pripravljen nov zakon o varstvu okolja.

Prijavi sovražni govor