Švicarijo bodo obnavljali brez evropskega denarja

Ljubljana – Za obnovo propadajoče Švicarije nad Tivolskim gradom občini ni uspelo pridobiti zaprošenih dveh evropskih milijonov na javnem razpisu za sofinanciranje projektov programa norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 in programa finančnega mehanizma EGP za isto obdobje.

Nedvomno so to slabe novice za propadajočo Švicarijo, ki je bila še pred petimi leti v celoti naseljena s stanovalci in umetniki, ki so imeli tam ateljeje. Zadnji stanovalci so jo neradi zapustili marca 2012, od takrat pa zgradba, ki je bogata stavbna dediščina, samo še bolj propada.

Občina jo bo vseeno obnavljala

Čeprav je projekt Švicarije pristal na četrtem mestu na seznamu omenjenega javnega razpisa in ne bo sofinanciran iz norveških skladov, na občini pravijo, da jo bodo vseeno obnavljali. Na mestnem oddelku za kulturo in javnem stanovanjskem skladu MOL pojasnjujejo, da je bil letos izdelan projekt za izvedbo, obnova pa se bo začela predvidoma prihodnje leto, takoj po sprejetju mestnega proračuna, in bo končana v letu 2017.

Uvrstitev na omenjenem razpisu za evropski denar na občini komentirajo z besedami, da je bila obnova Švicarije najvišje ocenjeni projekt lokalnega pomena, pred njim sta le dva projekta državnega pomena in en projekt, ki ima Unescov naziv. Ker so se točkovali tudi nazivi, so vsi prijavitelji, ki teh nimajo, avtomatično v slabšem položaju; lokalni spomeniki so za naziv prejeli zgolj pet točk, medtem ko jih je projekt Unescove dediščine prejel 17, državna spomenika pa 13. »Iz tega lahko sklepamo, da je bila naša vsebina odlično pripravljena, saj smo se po tej lestvici uvrstili na visoko četrto mesto. Sicer pa smo pristojno vladno službo tudi zaprosili za vpogled v vloge,« pravijo na mestni občini.

Najmanj leto dni zamude

Izvedbena dela za obnovo propadajoče stavbe Švicarije, ki stoji v mestnem parku Tivoli, ta pa je skupaj z Rožnikom in Šišenskim hribom razglašen za naravno znamenitost, bi se sicer morala začeti že pred letom dni, januarja 2014, končati pa dve leti pozneje, tako piše v zadnjem poročilu o izvajanju strategije razvoja kulture v MOL do leta 2015. Septembra lani je mestni svet na pobudo ljubljanske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine sprejel odlok o razglasitvi hotela Tivoli – Švicarije za kulturni spomenik lokalnega pomena. Stroka je glede na izredno bogato ohranjeno stavbo dediščino predlagala, da zanjo tako zagotovijo pravno varstvo. Na občini pojasnjujejo, da je bilo gradbeno dovoljenje pravnomočno 11. oktobra 2013 in velja tri leta.

Objekt je bil v mešanem lastništvu občine in mestnega stanovanjskega sklada, nato je sklad svoj del lastništva prenesel na občino, ki bo investitorica prenove celotnega objekta. Vrednost investicije je bila ocenjena na štiri milijone evrov z davkom. Na MOL pravijo, da ocena ostaja enaka. Prav tako menda ne bo nobenih sprememb pri projektu obnove, čeprav sta ga občina in stanovanjski sklad začela že leta 2009. V Švicariji naj bi uredili umetniški center s kiparskimi, slikarskimi in bivalnimi ateljeji ter razstavnimi prostori. V pritličju so predvideni razstavni in klubski prostori ter trije kiparski ateljeji, v prvem nadstropju šest slikarskih ateljejev, na prvi in drugi podstrehi pa umetniške rezidence in bivalni ateljeji. Tako naj bi ohranili kulturno in umetniško delovanje, ki je skozi več obdobij kot rdeča nit zaznamovalo prostor hotela Tivoli.

Bogata zgodovina

Zgodovina Švicarije sega v leto 1835, ko so na vzpetini nad Tivolskim gradom odprli leseno gostišče s tem imenom. Nato je avstrijski vojskovodja Radetzky tam dal zgraditi počitniško hišo, ki je pozneje postala priljubljeno zbirališče. Kasneje je zemljišča za gradom Tivoli kupila občina. Med letoma 1908 in 1910 je bil tam zgrajen hotel Tivoli – Švicarija po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Načrtoval ga je v domačijskem slogu s prvinami slovenske alpske hiše. Še danes je ohranjena njegova podoba z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem ter značilnimi okrasnimi lesenimi, kamnoseškimi in likovnimi fasadnimi prvinami ter stavbnim pohištvom. Leta 1910 je bila pred hotelom urejena gostinska terasa z litoželeznimi svetilkami, ki so jo s stopnicami povezali s cesto ob vznožju brežine. Po drugi svetovni vojni so si v hotelu ateljeje uredili znani umetniki, med njimi Stojan Batič, Dušan Tršar, Dragica Čadež, Lujo Vodopivec in Jakov Brdar, hotelske sobe pa so bile preurejene v socialna stanovanja.

Nadomestni ateljeji in stanovanja

Odkar je bila Švicarija zgrajena, vanjo ni bilo večjih investicijskih vlaganj in je v zelo slabem stanju. Med drugim to velja za vse napeljave in strešno kritino, zato je zgradba postajala tudi vse bolj nevarna. Zadnji stanovalci in umetniki so jo, sicer zelo neradi, zapustili marca 2012. Na občini pravijo, da so za umetnike zagotovili nadomestne ateljeje, prav tako je stanovanjski sklad zagotovil sedem nadomestnih najemnih stanovanj, z lastniki pa je bilo sklenjenih osem menjalnih pogodb. Sklad, pristojen za izpraznitev stanovanjskega dela, je pretežni del stavbe izpraznil že pred izrednim dogodkom v marcu 2012, ki je onemogočil rabo vode in elektrike. Trem stanovalcem, ki so še zasedali stanovanja v objektu, je takoj zagotovil vseljive nadomestne stanovanjske enote, v katere so se tudi preselili, dva pa sta predala stanovanji v posest sklada brez zahteve po nadomestni enoti.