Trajnostna strategija MOL do leta 2020 sprejeta

Za večji del opozicije je resolucija premalo konkretna – Koseška cesta ne bo cona za pešce

Mon, 25.01.2016, 22:00
Spremembi v komisiji in odboru

 

V mestni statutarno-pravno komisiji bo namesto dosedanjega člana Anžeta Logarja (SDS) deloval njegov strankarski kolega Jernej Pavlin. Logar je namreč komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dal pisno odstopno izjavo, da te funkcije ne more več opravljati zaradi prezasedenosti z delom v državnem zboru (odstopil je tudi kot član sveta javnega zavoda Turizem Ljubljana). Prav tako bo v mestnem odboru za zaščito, reševanje in civilno obrambo mesto člana zasedel Pavel Klavs namesto Roberta Okorna, ki je nepreklicno odstopil.

Ljubljana – Mestni svet je na januarski seji po hitrem postopku sprejel predlog trajnostne urbane strategije MOL za obdobje od 2014 do 2020 kljub pozivu opozicije, naj jo kot pomanjkljivo umakne z dnevnega reda oziroma jo prekvalificira v osnutek in obravnava po dvofaznem postopku.

Svetnik Mirko Brnič Jager je v imenu stranke SDS v obrazložitvi zahteve za umik omenjene točke zapisal, da predlog ne sledi smernicam za pripravo tega dokumenta, češ da strategija trajnostnega urbanega razvoja ni celovita. Ta po njegovem prepričanju namreč ne obravnava identificiranih problemov na povezan način, to je, da bi pomenila izvajanje najmanj dveh prednostnih osi iz operativnega programa kohezijske politike. Ker jih ni pripravila po metodi prednostnih osi, pa da ne bo izpolnila pogojev za uspešno kandidaturo za sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj.

Zato je predlagal, da točko umaknejo z dnevnega reda na kasnejši datum oziroma do takrat, ko bi bile odpravljene pravne in strokovne pomanjkljivosti. Podprla ga je tudi Nataša Sukič (ZL), ki je prepričana, da je nujen dvostopenjski postopek, saj bi le tako lahko dosegli, da bi pri pripravi strategije kot najpomembnejšega dokumenta MOL bolj enakopravno sodelovali in soodločali tudi meščani, četrtne skupnosti in mestni svetniki. Kljub navedenim obrazložitvam so umik točke zavrnili, saj jih je za glasovalo le 10 proti pa je bilo 23 svetnikov.

Koseška ne bo le za pešce

Miran Gajšek, vodja mestnega oddelka za urejanje prostora, je v predstavitvi strategije povedal, da gre za resolucijski dokument, ki mu bo kasneje sledil še izvedbeni del. Hkrati je poudaril, da si bo MOL prizadevala, da bi od 117 milijonov evrov vredne evropske finančne pogače dobila za svoje trajnostne načrte večino denarja. Hkrati je potolažil prebivalce Kosez, da je v prilogah načrt preureditve Koseške ceste v območje za pešce ostal po pomoti in da napako odpravljajo z županovim dopolnilom.

V nadaljevanju je Mirko Brnič Jager povedal, da je v strategiji preveč floskul, ni pa nakazanih novih rešitev in ciljev, ki bi temeljili na novih analizah in ugotovitvah. Ko je govoril o sinteznih projektih, je najprej omenil problem poplavne nevarnosti, pri čemer da bi ga morali reševati ne le v smislu razlivanja voda, temveč tudi prečiščevanja voda. Na primeru onesnaženega zraka v Ljubljani pa je vprašal, kako nameravajo reševati ta problem. Sam meni, da je treba 130.000 potnikov, ki vsak dan prihajajo v Ljubljano na delo, študij ali po drugih opravkih, v mesto pripeljati drugače kot doslej. Zanj rešitev niso avtobusi, temveč vlaki primestne železnice in bolj urejene in povezane kolesarske steze, saj je avtobusov premalo. Tako bi lahko dosegli, da bi bilo voženj z avti vsaj pol manj kot zdaj. Pripravljavcem gradiva je očital tudi, da bi se morali opirati na strokovno znanje ljudi, ki jih je v mestu kar nekaj, ne pa da so ga izdelali sami.

Nataša Sukič je pripomnila, da upa, da bodo lahko drugi sodelovali vsaj pri pripravi izvedbenega dela strategije. In kritizirala mestno oblast, ker je vanjo zapisala, da bi gradila garažo pod glavno tržnico, četudi ta projekt ni skladen s trajnostno mobilnostjo. Ta namreč pravi, da naj bi avtomobile ustavljali na obrobju mesta (P+R parkirišča), ne pa da bi jih spuščali v središče. Poleg tega ima podatek, da v garažnih hišah Kozolec in Kongresni trg upada število zasedenih parkirnih prostorov. Zato se ji gradnja nove garaže pod tržnico ne zdi ne smiselna ne ekonomsko opravičljiva. Razočarana je tudi nad tem, da ni nikjer zapisano, da bi Plečnikov stadion kot kulturno dediščino poskušali rešiti tako, da bi ga preuredili v stadion za rekreacijo. Pohvalila je sicer, da so v strategiji zapisali tudi ukrepe za zaposlovanje mladih, pogreša pa enake ukrepe za starejše.

Jernej Pavlin (SDS) pa v strategiji ni zasledil, kako bi MOL po propadu projekta Emonika poskrbela za to, da mesto končno dobi prenovljeno železniško in avtobusno postajo. Župan pa mu je odgovoril, da je MOL svoj del naloge (sprememba prostorskih načrtov) izvedla in da je zdaj prenova v rokah SŽ.

Mojca Škrinjar (SDS) je dejala, da bi morali v strategiji kot eno od možnih rešitev za Plečnikov stadion zapisati tudi možnost odkupa od zasebnega lastnika ali menjavo zemljišč. Janez Moškrič (SDS) pa je opozoril, da je v strategiji slabo obdelana vodopreskrba in kanalizacija za tistih nekaj sto meščanov, ki vode še nimajo, ali nekaj tisoč tistih, ki še nimajo urejene kanalizacije. Matej Javornik (SMC) pa je dodal, da bi morala biti v strategiji zagotovljena enakomernost vlaganj v vsako do 17 četrtnih skupnosti. Kljub navedenim razpravam so strategiji nasprotovali le štirje svetniki, 28 pa jo je podprlo.

Poslovni načrt LPT

Ko so razpravljali o poslovnem načrtu Ljubljanskih parkirišč in tržnic (LPT), pa je Mirko Brnič Jager vprašal, ali se kot tisti, ki v načrtu predvidevajo tudi denar za ureditev garaže pod tržnico, hkrati pa upravljajo lokale pod Plečnikovimi arkadami na tržnici, sploh zavedajo, v kakšnem stanju so temelji arkad ob Ljubljanici. In če so predvideli denar za njihov pregled. Odgovoril mu je župan, ki je dejal, da so predvidene vrtine, ki bodo pokazale, kakšno je dejansko stanje.

Prijavi sovražni govor