Treningi starševstva za zdravo otroštvo

Projekt Neverjetna leta: S pomočjo finančne podpore ministrstva za zdravje se bo do novembra 2019 v program predvidoma lahko vključilo še okoli 300 družin.

tor, 09.01.2018, 19:15

329.746 evrov

bo za program v treh letih namenilo ministrstvo za zdravje.


Ljubljana – V javnem zavodu Mala ulica in še v osmih partnerskih organizacijah izvajajo preventivni projekt Neverjetna leta, ki vključuje treninge oziroma delavnice za starše za pozitivno in zdravo starševstvo, ki vodi k bojšemu duševnemu zdravju otrok.

Projekt je od leta 2015 sprva leto in pol potekal pilotno, s pomočjo finančne podpore Norveškega finančnega mehanizma ga je začela uvajati Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Od septembra lani pa ga je ministrstvo za zdravje uvrstilo med sofinancirane programe krepitve duševnega zdravja, za kar bo v treh letih namenilo 329.746 evrov. Program Neverjetna leta sicer izvajajo v 30 državah v svetu in vključuje več programov, pri nas ga izvajajo za starše z otroki od treh do osmih let. V prihodnje načrtujejo tudi uvedbo programov, ki bi se osredotočili na otroke v starosti od osem do 12 let, zatem pa še programe za učitelje in vzgojitelje.

Boljši šolski uspeh, manj težav z vedenjem

Kot je poudarila strokovna vodja projekta zdravnica dr. Marija Anderluh, je cilj programa predstaviti pozitivno in zdravo starševstvo, ki je ključno za zdravje naših otrok in generacij, ki prihajajo. Rezultat pa je boljši šolski uspeh otrok in manj težav z vedenjem, starši pridobijo potrebne veščine za vzgojo, hkrati pa je tudi najboljše zagotovilo za manj slabega ravnanja z otroki. V državah EU namreč že nekaj časa naraščajo duševne motnje med otroki in mladostniki. Težave v duševnem zdravju, psihosocialne in čustvene stiske, razdiralno ali agresivno vedenje pa kaže od 10 do 15 odstotkov otrok in približno petina mladih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je v Evropi okoli 23 odstotkov otrok izpostavljenih fizični, slabih 30 odstotkov pa čustveni zlorabi. Ob tem pa vedenjske težave najmlajših, če jih ne uspemo zdraviti in obvladati, preraščajo v velike in dolgoročne vedenjske težave in izzive za področja zdravstva, sociale in pravosodnega sistema, saj se otroci razvijejo v finančno nesamostojne mlade odrasle; tako so izidi šibkega starševstva za družbo zelo dragi. 

V program, v okviru katerega se skupina od deset do 12 staršev sestane na 15 do 20 tedenskih srečanjih po dve uri na teden, se je do zdaj vključilo več kot 550 staršev. Spodbujajo jih, da so pozorni na otrokova pozitivna vedenja, da otroka pohvalijo in vpeljujejo dnevne rutine, kot so redni odhod v posteljo, pravočasni prihod v šolo itd. Poleg Male ulice program izvajajo še v Službi za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Vrtcu Velenje, centrih za socialno delo Ajdovščina, Radovljica in Ravne na Koroškem ter Zdravstvenih domovih v Novi Gorici in Celju. Direktorica javnega zavoda Mala ulica Eva Strmljan Kreslin je povedala, da je za njimi že 10 skupin staršev, ki so opravili treninge, v treh letih pa bodo usposobili še 27 skupin. V Mali ulici in v CSD Ravne na Koroškem pa sta dve skupini programa za otroke Dino šola, z največ šestimi otroki, ki se učijo prepoznavanja čustev in reševanja težav. S pomočjo finančne podpore ministrstva za zdravje pa se bo do novembra 2019 v program predvidoma lahko vključilo še okoli 300 družin. Povpraševanja je veliko več kot možnosti za vključitev. 

Želijo vključiti najbolj ranljive starše

V času pilotnega projekta so se treningov udeleževali predvsem izobraženi starši, ki poznajo vrednote dobre vzgoje in zdravega odraščanja, kljub temu pa imajo tudi ti starši otroke z zelo veliko vedenjskimi težavami. Zato je pomembno te programe razvijati naprej kot splošno preventivne. V nadaljevanju programa pa bodo iskali načine, da bi pomagali najbolj ranljivim staršem, ki imajo težave z lastno socialno vključenostjo, finančne, zdravstvene in druge težave. Kot je povedala Agata Zupančič z direktorata za javno zdravje na minitrstvu za zdravje, bi želeli, da bi se lahko takšnega programa udeležil vsak starš. Po izteku triletnega financiranja si želijo, da bi se projekt nadaljeval skozi projektno delo ali pa da bi ga sistemsko umestili. Ob tem je dr. Anderluhova poudarila, da so možnosti za to v predlogu resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki med drugim predvideva 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pa tudi programe starševstva.

Prijavi sovražni govor