Tiskane izdaje
Ljubljana – »Menim, da gre za pritisk na državo,« je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes komentiral zahtevo za razdrtje pogodbe o gradnji potniškega centra Emonika, ki jo je na dunajsko arbitrarno sodišče vložil Trigranit.
O umiku Trigranita iz projekta Emonika (pogodbo s Slovenskimi železnicami je podpisal 2007., ko so napovedovali, da bo center zgrajen v treh letih) se je ugibalo že nekajkrat, najglasneje predlanskim, ko je to madžarsko-kanadsko podjetje umaknilo vlogo za gradbeno dovoljenje in gradnjo potniškega centra Ljubljana zaradi spremenjenih okoliščin in neugodnih gospodarskih razmer začelo pogojevati z večmilijonsko državno pomočjo. Pred tedni pa je Trigranit po poročanju Financ na arbitrarno sodišče na Dunaju vložil zahtevo za razdrtje pogodbe.
Vsega še ni konec
Mes sicer meni, da zahteva še ne pomeni nujno konca projekta Emonika in da se bodo pogajanja med državo in tujim investitorjem nadaljevala.
»Kar se dogaja zdaj, je bolje kot to, kar se je dogajalo zadnja tri leta – ko se ni dogajalo nič. Naj se jasno pove, ali bo projekt izvedel Trigranit ali bomo delali sami,« je poudaril generalni direktor SŽ. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi Trigranit, »ki je že kar nekaj investiral in je tudi lastnik zemljišč za komercialni del potniškega centra«, projekt nadaljeval.
Glavni razlog za tokratno potezo Trigranita je po Mesovem mnenju finančna pomoč države. Naj spomnimo, 31-milijonsko finančno injekcijo so – vsaj načelno – obljubljali že v času Janševe vlade, oktobra 2012, maja lani pa je takratni minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik napovedal, da bo država Emoniki namenila 25 milijonov evrov kot pomoč tujim investicijam. Toda zadeva nikoli ni prišla na vladni dnevni red.
Na gospodarskem ministrstvu so Emoniko uvrstili med upravičence za spodbujanje neposrednih tujih investicij in predlog poslali v medresorsko usklajevanje na finančno ministrstvo. Potem pa se več mesecev ni nič premaknilo, neuradno zato, ker za projekt ni dovolj močnega političnega soglasja.
Mes je dejal, da je bila državna pomoč Trigranitu ponujena, »vendar pod nekaterimi pogoji, da se začne projekt čim prej izvajati, in ne v zahtevani višini«. O številkah ni hotel govoriti, povedal je le, da je bila ponudba korektna. »Razlike med tem, kar hoče Trigranit, in tem, kar mu je bilo ponujeno, niso velike, vprašanje pa je, ali ima denar za ostalo. V njegovo poslovanje se ne spuščamo,« je komentiral Mes. Po zadnjih podatkih bi bil celoten projekt vreden 320 milijonov evrov.
Mes pričakuje odškodnino
Tudi če bo pogodba razdrta, Mesa ne skrbi, saj v tem primeru od Trigranita pričakuje odškodnino. Trdi namreč, da so sami izpolnili vse obveznosti in da so že več kot leto dni izpolnjeni tudi vsi pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pogodbena obveznost sopartnerja je, da Slovenskim železnicam preda novozgrajeno železniško in avtobusno postajo. Če se pogodba razdre, pa SŽ pripada odškodnina v vrednosti postaje. »To bi bilo okvirno od 20 do 30 milijonov evrov,« je ocenil Mes.
Županov srd
Zoran Janković je Trigranitovo potezo označil za nedostojno. Nekdo, ki pride v tujo državo zaradi posla, si po njegovem ne sme privoščiti, da bi o njem govoril tako grdo, kot si je privoščil Csaba Toth, direktor Emonike.
Ne zdi se mu prav, da se pri projektu, za katerega je šlo veliko energije in časa, ko so se tujemu investitorju vsi prilagajali, zdaj Toth izgovarja, da so za njegovo neizvedbo krivi drugi.
Četudi mestna občina sama ni partner, pa je po županovem prepričanju naredila vse, da bi ga uresničili. Omenil je nešteto sestankov, ki jih je o tej temi imel podžupan Janez Koželj, kako so se trudili za sprejetje prostorskega načrta za to območje, kako so dovolili faznost gradnje in se odpovedali takojšnjemu prestavljanju Vilharjeve ceste.
Sam je prepričan, da je Trigranit na las podoben Delti, ki je od posla v Stožicah odstopila tisti hip, ko je ugotovila, da ne bo mogla dobiti dovolj najemnikov za komercialni oziroma trgovski del centra.
Na tujega partnerja je župan jezen tudi zato, ker je zdaj zelo negotova njegova donacija za gradnjo vrtca v Podutiku. Ček za dva milijona evrov brez projekta Emonika namreč nima finančnega pokritja in je le papir brez vrednosti.
Vodstvu podjetja Emonika smo poslali več vprašanj o usodi projekta, vendar zvedeli le, da trenutno ne dajejo nikakršnih odgovorov o projektu.
