Triindvajset prestopnih točk za 48 milijonov evrov

Mreža P+R v Ljubljanski urbani regiji: Načrtovana parkirišča bi na obrobju zadržala nekaj tisoč vozil. Nujno bo sofinanciranje s sredstvi EU.

Objavljeno
27. januar 2015 16.58
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana – Za postavitev mreže parkirišč P+R (parkiraj in se odpelji) v Ljubljanski urbani regiji je skoraj vse nared. Vsaj na papirju, saj je pripravljena dokumentacija za 23 novih parkirišč, ki naj bi na obrobju zadržala del dnevnih migrantov. Kako hitro bo celoten načrt uresničen, pa je težko napovedati.

Sistem zajema 27 parkirišč P+R, od tega štiri v Ljubljani že delujejo (Dolgi most, Stožice, Studenec in Ježica). Študija kot obstoječi P+R navaja tudi parkirišče na Rodici pri Domžalah, a kot so razložili na tamkajšnji občini, je to le navadno parkirišče ob železniški postaji. V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki vodi projekt mreže P+R, so pojasnili, da so parkirišče na Rodici »upoštevali pri pripravi projekta, saj ne glede na majhnost prispeva svoj (manjši) delež v prometnem modelu regije oziroma vpliva na kapacitete, ki so se izkazale za potrebne na drugih P+R«. Celoten projekt, v katerem sodeluje 16 občin, je vreden 1,05 milijona evrov, skoraj 743 tisočakov so pridobili iz evropskih skladov. Samo študijo je za 833 tisoč evrov izdelalo podjetje Omega Consult.

Štiri delujoča, pet v nastajanju, več neformalnih

Za vsako od novih prestopnih točk je bila izdelana dokumentacija, na podlagi katere se bodo občine lahko potegovale za sredstva EU in nadaljevale s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Načrtovani končni cilj projekta je ureditev celovitega sistema parkiranja v zbirnih središčih P+R. Ta bodo del osebnega motoriziranega prometa zadržala na obrobju mesta in na širšem območju LUR, uporabniki bodo prestopili na avtobusni ali tirni promet in nemotorizirani promet (kolesarske steze in pešpoti).

S tem se bo povečala pretočnost prometa v regiji, zmanjšalo obremenjevanje okolja in izboljšala kakovost življenja, so avtorji zapisali v brošuri, ki so jo pripravili za javnost. Poleg štirih uradnih sicer že zdaj deluje več »neformalnih« P+R: »Ljudje vozila parkirajo v neposredni bližini avtobusnih in železniških postaj na urejenih in neurejenih parkiriščih, ki imajo prvotno druge namene (stanovanjska, trgovska, poslovna, javno omejena), vendar se zaradi prostega dostopa uporabljajo tudi kot zbirna središča P+R.«

Za določitev končnega nabora lokacij P+R so izvajalci z občinami preverili izhodiščne makrolokacije, opravili terenske oglede, anketirali potencialne uporabnike ter pridobili prostorske podatke, ki narekujejo možen prostorski razvoj na potrjenih lokacijah.

Različne velikosti

Na novo načrtovana parkirišča so po velikosti zelo različna: od parkirišča Barje, kjer bo za P+R namenjenih skoraj 800 parkirnih prostorov (zgrajeno bo v dveh fazah), in črnuškega P+R, kjer jih je predvidenih več kot 600, do prestopnih točk, kjer bo le peščica parkirnih mest. Zgolj šest parkirnih prostorov za sistem P+R tako načrtujejo v občinah Dobrepolje, Moravče in Vodice, le nekoliko več, 16, pa v Dobrovi in Kamniku.

Nekatera izmed novih parkirišč so začela nastajati že lani, saj je bilo na razpisu za evropska sredstva uspešnih pet občin iz LUR: Ig, Škofljica, Vrhnika, Domžale in Ljubljana. Šest projektov (v glavnem mestu za širitev P+R Dolgi most in za novi P+R Barje) mora biti izpeljanih do konca letošnjega leta, da bodo lahko občine počrpale dodeljena sredstva EU. MOL je prav prejšnji teden objavila razpis za izvajalca del. Gradnja bo sicer lahko stekla šele po potrditvi občinskega proračuna, glede na razpisne pogoje pa bo morala biti končana sredi septembra.

Ovire

Tudi gradnja preostalih 18 parkirišč bo odvisna od evropskega denarja, pri nekaterih bo treba še spremeniti prostorske načrte. Ponekod gre le za občinske akte, medtem ko so nekateri P+R vezani na posege na državni ravni, pri čemer bo zagotavljanje pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja bržkone bolj dolgotrajno.

P+R Rudnik, P+R Dobrova in druga faza P+R Barje so tako odvisni od izvedbe ureditve državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, P+R Stanežiče in Medvode sta odvisna od izvedbe ureditve DPN za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, P+R Brezovica pa od gradnje priključka Brezovica na avtocestnem odseku Ljubljana–Vrhnika.

Nevarnosti

In finančni zalogaj projekta? Investicijska vrednost vseh 23 novih parkirišč (skupaj s tistimi, ki so že pridobila sredstva iz prejšnje finančne perspektive) je 48 milijonov evrov, pri čemer računajo, da bi okoli 33 milijonov dobili iz evropskih skladov, preostalo pa bi zagotovile občine. Da je projekt upravičen do sofinanciranja EU, morajo biti njegove neto koristi za družbo pozitivne. Z ekonomsko analizo in upoštevajoč oceno zunanjih stroškov (onesnaženje zraka, podnebne spremembe in hrup) so avtorji študije izračunali, da ima projekt pozitivno neto vrednost v višini dobrih dveh milijonov evrov.

Pri tem je analiza tveganja pokazala petodstotno verjetnost, da bo ekonomska neto vrednost negativna. Kritični spremenljivki sta sprememba investicijskih stroškov in sprememba prihodkov. Avtorji študije navajajo tudi štiri »ozka grla« projekta: daljše obdobje gradnje zaradi dolgotrajnosti pridobivanja dovoljenj, iskanje finančnih virov (občinski proračuni ne dopuščajo stoodstotnega financiranja, zato je za izvedbo nujno sofinanciranje skladov EU ali drugih virov), doseganje zasedenosti parkirišč (manjša zasedenost pomeni dodatno finančno breme za občine) in nedorečenost glede prihodnjega upravljanja sistema in vloge posameznih deležnikov v projektu.

Avtorji so proučili tri modele upravljanja, za najboljše se je izkazalo skupno javno podjetje (proučili so še možnost, da vsaka občina upravlja svoj P+R, in skupno zasebno podjetje). »Ko bodo prva zbirna središča P+R zgrajena, bi že moral biti izbran model upravljanja in določen upravljavec sistema zbirnih središč P+R,« so sicer zapisali v zaključku predstavitve projekta.