Tritonisu prisodili le vračilo kupnine z obrestmi

MOL mora Tritonisu vrniti 1,3 milijona evrov za razveljavljeno prodajo parkirišč ob Vojkovi, ne pa tudi 5,5 milijona odškodnine.

Objavljeno
17. april 2015 17.35
Parkirišče Tritonis Ljubljana 17.4. 2015
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – MOL je podjetju Tritonis svetovanje dolžno vrniti nekaj več kot milijon evrov kupnine za sodno pravnomočno razveljavljen nakup »funkcionalnih« zemljišč ob Vojkovi in zakonite zamudne obresti od 21. julija 2011 naprej. Hkrati pa se zavrne zahtevek za plačilo vse nastale poslovne škode v skupni višini nekaj več kot 5,5 milijona evrov.

To je bistvo nepravnomočne sodbe okrožne sodnice Helene Miklavčič, ki je odločala v gospodarskem sporu med Tritonisom in MOL. Ta pa ni bil povezan le s sodbo višjega sodišča, ki je že konec januarja lani razsodilo, da mora občina kupcu vrniti kupnino z zamudnimi obrestmi za nakup parkirišča in zelenice v skupni izmeri 1648 kvadratnih metrov, temveč tudi z razširjenim zahtevkom, da mu mora zaradi zavlačevanja in nepripravljenosti na večkrat ponujeno poravnavo plačati še odškodnino za vso storjeno poslovno škodo. Ker je Miklavčičeva ugodila le osnovnemu zahtevku, ki je s pripadki znašal nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, ne pa tudi kasneje razširjenemu zahtevku v vrednosti nekaj več kot 6,6 milijona evrov, je večino pravdnih stroškov tožene stranke naložila Tritonisu. Teh je po njenem izračunu oziroma medsebojnem pobotu za 28.380 evrov.

Napoved pritožbe

Četudi je dokazni postopek sodnica predstavila kar na 16 od 27 strani, pa je že pri hitrem branju jasno, da bo imel Tritonis obilo razlogov za pritožbo na višje sodišče. Tritonisov direktor Damjan Bremec je v pogovoru za Delo povedal, da je njegova odvetnica sodbo prevzela nedavno in da bo v začetku prihodnjega tedna že vložila pritožbo na višje sodišče, saj se ne strinja ne s pravilnostjo izračuna zamudnih obresti na vračilo kupnine za zemljišča ob Vojkovi, ne z utemeljitvami, zakaj Tritonis naj ne bi bil upravičen do odškodnine za storjeno poslovno škodo. Ugovarjala bo tudi posameznim sodničinim navedbam v sodbi in njenim računskim napakam pri izračunu sodnih taks in stroškov pravdnega postopka.

Tritonisov direktor se ne strinja niti s sodničino trditvijo, da se o dejstvih, o katerih ga je skušala zaslišati, ni hotel izpovedati. Njegova odvetnica je namreč predložila pisna potrdila, da je že dlje časa v bolniškem staležu. Hkrati pa je na sodni obravnavi sredi januarja predala njegovo poldrugo stran dolgo pisno izjavo, v kateri natančno pojasnjuje svoja stališča v tem primeru.

Tritonis se tudi ne strinja z odločitvijo sodnice, da se toženi stranki ne more očitati nepoštenosti pri sklenitvi prodajne pogodbe v letu 2009, češ da je MOL že 10. junija 2008 vedela, da gre za prodajo skupnega funkcionalnega zemljišča petih objektov ob Vojkovi, Tritonis kot kupec pa ne. Pri tem je imela v mislih urbanistično mnenje k predvideni prodaji spornih zemljiških parcel, ki ga je pripravil mestni oddelek za urejanje prostora in poslal oddelku za ravnanje z nepremičninami. Je pa nerodno, ker je ta z njim občino še pred prodajo opozoril, da so ta zemljišča v območju urejanja BI 2/2 in so del skupnega zemljišča – del parkirišča petih objektov ob Vojkovi cesti, »zato njihova dodelitev družbi Triton invest ni utemeljena«, a je ta vseeno izvedla dražbo.

Zdaj je vprašanje le, ali je Tritonis res vedel, kaj kupuje, saj Bremec trdi, da je za omenjen dopis zvedel šele leta 2011. Da je kupoval v dobri veri, pa po njegovem dokazuje tudi prodajna pogodba z MOL (sklenjena 4. marca 2009), v kateri piše, da sta sporni zemljišči družbena lastnina v uporabi občine Ljubljana Bežigrad. V enem od členov pa je MOL kot prodajalec »jamčil bremen prost prepis lastninske pravice na ime kupca« ter zagotavljal, »da je predmet pogodbe brez pravnih napak«. Nobenih opozoril, da gre za kakšna funkcionalna zemljišča, pa ni niti v potrdilu o namenski rabi zemljišča, ki mu jo je 19. februarja 2009 izdal mestni oddelek za ravnanje z nepremičninami.

Na podlagi navedenega je Bremec prepričan, da bi morala sodnica Tritonisu priznati zakonite zamudne obresti od dnevov vplačil in ne le od dneva vložitve tožbe julija 2011.

Odškodnina

Sodnica je zavrnila tudi utemeljenost Tritonisovega zahtevka za plačilo strojene poslovne škode, izgube ugleda in druge škode povezane z razveljavljeno pogodbo v višni 5,54 milijona evrov. Pri tem največji delež predstavlja zatrjevana škoda iz naslova izgubljenega dobička (skoraj 4,1 milijona) in nepremoženjska škoda zaradi izgube ugleda in nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi likvidnostnih težav iz naslova neuresničenega projekta (800 tisočakov).

Sodbo je utemeljila s tem, da ne verjame, da družba Triton Invest, s katero je bila družba Tritonis bila povezana tako upravljalsko kot lastniško prek direktorja Damjana Bremca, ni nikoli prejela že omenjenega dopisa mestnega oddelka za urejanje prostora iz leta 2008, iz katerega izhaja, da so prodajane zelenice in parkirišče del parkirišča petih objektov ob Vojkovi, ki so bili zgrajeni okoli njih.

Miklavčičeva je raje verjela navedbam priče Nataše Turšič, ki je kot podpisnica tega dopisa zatrdila, da so družbo Triton Invest o njem obvestili 18. junija 2008 in da to izhaja tudi iz preverjenih evidenc MOL (v Tritonisu nasprotno trdijo, da ni nikjer izkazano, da so ga zares poslali). Ker Bremec na sodišču ni želel pričati, je sodnica sklepala, da je bil ta dopis Triton Investu posredovan in da ni razloga, da ga ta družba ne bi prejela. »Sodišču se ne zdi logično, navedeno pa ne izhaja niti iz splošnih izkušenj, da bi bila vročena le tista pošta, ki je na naslovnika naslovljena priporočeno oziroma da bi se pošta, ki je poslana navadno, po pravilu izgubljala.« Posledično izvede sklep, da ne drži Tritonisova navedba, da je bil o funkcionalnih zemljiščih seznanjen šele s pravdo družbe PNZ v maju leta 2011. Še sploh pa zato, ker je bila v celotni nakup vključena tudi prava uka odvetnica Barbara Kürner Čad.

Očitki hude malomarnosti

V nadaljevanju sodnica očita, da je mogoče MOL kot pravni osebi javnega prava očitati hudo malomarnost v zvezi z opustitvijo dolžnega ravnanja in krivdo za sklenitev nične prodajne pogodbe. A dodaja, da je odškodninska odgovornost občine podana le v primeru, če sopogodbenik (Tritonis) ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzroke ničnosti. Ker pa je tožečo stranko v poslu zastopala odvetnica Barbara Kürner Čad, ki je z MOL večkrat sodelovala pri nepremičninskih poslih, Miklavčičeva meni, da je bila tudi tožeča stranka dolžna vedeti, da funkcionalno zemljišče ne more biti v samostojnem pravnem prometu oziroma da je bila tudi sama pri svojih ravnanjih hudo malomarna.

Ker v postopku za določitev odškodnine iz naslova izgubljenega dobička sodnica kljub Tritonisovi zahtevi ni najela sodnega izvedenca ekonomske stroke, temveč je menila, da je zahtevek neutemeljen (nesklepčen), se bo Tritonis pritožil tudi na ta del sodbe.

Tudi MOL se bo pritožila

Odvetnica Ines Najvirt iz odvetniške pisarne Čeferin, ki v zadevi zastopa MOL, je potrdila, da so sodbo že prevzeli in da se bo tudi občina pritožila na del, ki ji nalaga, da vrne 1,3 milijona evrov kupnine in zamudnih obresti. Še vedno namreč upajo, da jim bo z revizijo na vrhovnem sodišču uspelo razveljaviti sicer pravnomočni sodbi višjega sodišča iz preteklega leta, da je prodaja zemljišč ob Vojkovi nična in da morajo Tritonisu vrniti kupnino.