Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi nezadostnega rednega in investicijskega vzdrževanja 960 kilometrov občinskih cest in hude zime je v občini videti veliko udarnih jam in popolnoma uničenih odsekov posameznih cest. Zadnje še posebej velja za stranske ulice – celo sredi mesta.
Udarne jame opažamo na Dunajski cesti in v Parmovi ulici, dve ogromni sta tudi v Hranilniški ulici za Bežigradom, veliki 40 krat 50 centimetrov in globoki od pet do deset centimetrov. Pregledniki cest jih doslej še niso opazili (v Ljubljani sta za mestne ceste koncesionarska zavezanca podjetji KPL in CPL), tako da so iz dneva v dan večje. S tem se povečuje škoda na cesti, prav tako je večja verjetnost prebitja gume ali poškodbe podvozij na vozilih, pa tudi nesreč.
Na nevarnost udarnih jam in poškodb vozišč na občinskem spletnem portalu opozarjajo že številni Ljubljančani. Med najnovejšimi sta pobudi iz Ulice Pohorskega bataljona in Kopališke ulice, zatem so še iz Bohoričeve, Zarnikove, kjer asfalta marsikje ni več, pa z Rjave ceste ...
Odgovori KPL
Pomočnik operativnega vodje v KPL Brane Gašparović je povedal, da ima njihovo podjetje za približno 750 kilometrov cest pet preglednikov. Ti redno pregledujejo stanje cest, pri čemer nekatere preverjajo dnevno ali tedensko, manj pomembne pa občasno. Za približno 200 kilometrov pomembnejših cest pa skrbi CPL (take so Celovška, Dunajska, Tacenska, Litijska, Kajuhova, Linhartova ...). Ker navedene sodijo v prvo prednostno skupino, bi po njegovem mnenju morale biti pregledovane dnevno, zato se čudi, da je sredi Dunajske (blizu AMZS) udarna jama že nekaj dni. Ker je v CPL 250 delavcev brez plač že štiri mesece, nas slabo stanje cest, katerih vzdrževanje je naloga tega podjetja, ne preseneča.
Zgovorna študija
Po Gašparovićevih besedah so leta 2006 naročili študijo o stanju cest v Ljubljani (960 kilometrov kategoriziranih in 50 kilometrov nekategoriziranih). Takrat so jih kot »ceste v slabem stanju« označili 20 odstotkov. Ko so predlanskim študijo ponovili, je njihov delež narasel že na 40 odstotkov. Glede na to, da so ceste grajene za dvajset let, pri nas pa se je obseg prometa od osamosvojitve povečal za nekajkrat, medtem ko se je v redno in investicijsko vzdrževanje cest vlagalo malo, ga vse slabše stanje sploh ne preseneča. Zato je prepričan, da bi morala občina za ceste zagotoviti bistveno večje vsote kot doslej.
MOL mora zagotoviti več denarja
Ker bi slabe ceste lahko postale glavni zaviralec razvoja mesta (počasna vožnja vodi v nepotrebno povečanje potovalnega časa), bi morali na občini razmisliti o rebalansu proračuna, da bi spomladi zagotovili nekaj dodatnih milijonov evrov za nujno preplastitev uničenih vpadnic, recimo Litijske, in drugih cest, kot je Linhartova. Krpanje lukenj in razpok namreč ni rešitev.
