Tiskane izdaje
V Tovarni Rog na Trubarjevi bodo tako danes ob 19. uri odprli razstavo italijanskega fotografa Romana Martinisa Izbrisani Slovenije, izbrisani Evrope: 10 let karavane izbrisanih. Na njej bodo javnosti prvič predstavljene fotografije Karavane izbrisanih, ko so se leta 2006 predstavniki društva izbrisanih odpravili na pot od Ljubljane do Bruslja. Kot so takrat poudarili, je bil namen karavane evropski javnosti in ustanovam predstaviti izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic. Opozorili pa so tudi, da so »zdaj izbrisani prebivalci Evropske unije in da je izbris postal evropska težava«.
Današnja razstava v Socialnem centru Rog je upor proti izbrisu zgodovinskega spomina, ki je osnova za pretekle in današnje izbrise. Uro po njenem odprtju bo literarni večer, na katerem bodo pesnice in pesniki izrazili podporo izbrisanim v njihovem dolgoletnem boju za povrnitev pravic ter z branjem poezije protestirali ob novih oblikah družbenega izključevanja ljudi. Brali bodo Gašper Malej, Kristina Hočevar, Radharani Pernarčič, Lidija Dimkovska, Ana Porenta, Alenka Jovanovski, Zalka Drglin, Ana Marija Garafol, Blaž Božič in Miklavž Komelj.
O tem, da je med zakonom o tujcih iz leta 1991, ki je bil podlaga za izbris, in današnjim zakonom o tujcih, ki zapira meje za ljudi na begu, jasna povezava, bodo v Tovarni Rog razpravljali jutri na javni tribuni ob 17.30. »Gre za 25-letni kontinuum nacionalizma in rasizma, ki se nemoteno nadaljuje,« poudarjajo organizatorji. Kot pravijo, ne bodo dopustili niti pozabe izkušenj izbrisanih niti njihovega boja za pravice. Na javni tribuni bodo poleg aktivistov raziskovalcev sodelovali tudi izbrisani ter Ženske v črnem, feministično protivojno gibanje iz Srbije.
S projekcijo kratkih filmov Četrt stoletja izbrisa. Še vedno smo tu!, 25.671 v Rogu in Žene u crnom: Žensko sodišče in feministični pristop k pravici bodo festival nadaljevali v soboto ob 17. uri, ki se bo zaključil s koncerti Zlatka, N'Toka, Sama Borisa, Koste in Sunny Suna.
18. junij
Medtem je dolgoletni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic v teh dneh pripravil zadnji osnutek tožbenega zahtevka, ki bo na voljo na spletni strani društva izbrisanih vsem, ki bodo zahtevali odškodnino za izbris. Zakon o povračilu škode, po katerem lahko izbrisani, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevajo odškodnino, velja samo še do 18. junija letos. Do takrat lahko izbrisani vložijo zahtevke ali tožbe za odškodnino, pozneje, kot opozarjajo pri Mirovnem inštitutu, to ne bo več mogoče.
