Tiskane izdaje
Med njima je več podobnosti kot razlik. Oboji se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih. Stremijo k istim ciljem, a z različnimi metodami: »Vzgojiti mlade v samostojne, angažirane in odgovorne ljudi, ki so pripravljeni in sposobni prispevati svoj delež v družbi.«
O tem, kako ta cilj doseči, smo se pogovarjali z delegatom lokalne enote Združenja slovenskih katoliških skavtov Urbanom Špitalom. Nekoč je bil tabornik, zdaj je skavt. Je tudi študent 2. letnika mednarodnih odnosov na FDV. Poklicne želje? Diplomacija.
Kakšna prihodnost je po vaše pred mladimi?
Vedno smo optimistični, zato pravimo, da je pred mladimi pozitivna prihodnost. Kakšno si jo bodo naredili, pa je odvisno tudi od njih samih, od lastne participacije. Če boš aktiven, bo družba v tebi prepoznala potencial in se ti morda celo tudi prilagajala. Pravijo sicer, da na mladih svet stoji, kar pa ne pomeni, da ga bomo mladi sami reševali, kot tudi ne, da bomo izvzeti iz te enačbe.
Delegati organizacije Wosm, ki so v teh dneh določali nove cilje, želijo spremeniti svet na bolje. Smernice se navezujejo na gospodarsko krizo, potrebne kompetence za izobraževanje, participacijo mladih, ekologijo in tudi na enakost moških in žensk, kar je predvsem drugod po svetu pomembna tema.
Presenetilo me je, da so bili med delegati predvsem starejši moški. Pričakovali bi, da se bodo konference odločili predvsem mladi prostovoljci, saj gre za nevladne organizacije. Kako to?
Če bi bila konferenca Wagggsa, bi bila starostna struktura sicer podobna, le da bi videli predvsem starejše gospe. Moško in žensko skavtsko gibanje se ostro delita le v ZDA, ponekod pa so člani tudi obeh organizacij.
V skavtskem gibanju sicer spodbujamo, da bi organizacije med delegate izbrale tudi mlajše. Tega se zdaj tudi v Evropi čedalje bolj zavedajo. Konferenc se udeležujejo po načelu kontinuitete - predvsem pridejo starejši, ki so že vse življenje skavti.
Med njimi je tudi nekaj zaposlenih, ki so med najuspešnejšimi na svojih področij - od geografov, zdravnikov, arhitektov, alpinistov. Mi smo na konferenco Wagggs, ki je bila julija v Hong Kongu, poslali načelnico, ki je študentka informatike in matematike, ter poverjenico za mednarodno sodelovanje, ki je teologinja in bodoča zdravnica.
Kot zanimivost lahko povem, da je skavt tudi princ Harry, ki ima doktorat iz geografije. V vseh slojih družbe so. Vendarle ima gibanje 40 milijonov članov, pri nas pa 4300.
Radi se pohvalite s kompetencami, ki jih da skavtstvo. Na vaših spletnih straneh lahko preberem, da so tehnike skavtskih voditeljev osvojile tudi »sodobni menedžment«. S kakšnimi veščinami te skavtstvo opremi?
Šibka točka skavtov je, da se ne hvalimo oziroma se premalo hvalimo. Koliko znanja in kompetenc pridobiš, opaziš šele, ko delaš v drugih kolektivih. Prej jih morda ne prepoznaš, ker jih ozaveščaš že zgodaj v mladosti in si z njimi vzgojen.
Zdaj se trudimo, da bi delodajalci prepoznali pomembnost skavtskih kompetenc. Naj navedem izkušnjo kolega, ki sicer ni skavt oziroma tabornik: delodajalec mu je namreč na razgovoru za službo rekel, da je škoda, ker jih nima, saj bi mu prišle prav.
Skavti pokažejo sposobnost reševanja nalog, projektnega dela, »brainstorminga«, timskega dela. Uporabljamo SWAT analize (strenght, weaknesses, advantages, threats oziroma prednosti, slabosti, priložnosti, grožnje) in iščemo rešitve za dosego cilja v skupinah.
Mladim želimo pokazati, da so povsod rešitve in da jih ne sme nič vreči iz tira. Učimo jih, da življenje ni frustrirajoče, ampak mora predstavljati izziv. To poskušamo voditelji doseči s skupinskim delom, simbolno govorico, jasno artikulacijo. Ves vzgojno-izobraževalni proces pa poteka v naravi - s postavitvijo šotorov, bivakov ...
Delamo predvsem na močni izobraževalni strukturi: poudarjamo kvaliteto voditeljev (teh je pri nas 700) in njihovo sposobnost nadaljnjega izobraževanja.
Slovenska skavtska organizacija, katere član ste, predvsem vzgaja in izobražuje otroke in mlade. Pri tem se sklicujete na skavtsko metodo. Kakšni so njeni osrednji poudarki v praksi?
V minulem letu denimo je bil glavni poudarek na ustvarjalnosti in pobudah, kjer smo prednost dajali zdravemu načinu življenja in odgovornemu državljanstvu. To bi lahko ponazorili z ognjem. Denimo: ogenj je sestavljen iz več delov, od netiva do različnih velikosti vejic, ki simbolizirajo družbeno hierarhijo. Z netivom prižgeš idejo in se širi od manjše do večje vejice.
Posameznika pripravimo na samostojnost in ozavestimo osebno napredovanje, kar je morda malo manj poudarjeno v šoli. Torej, da delaš za sebe in ne za očeta, mamo, kogarkoli. Ko pride to v zavest, jih žene naprej. Voditelji smo tam, da jim svetujemo in jih usmerjamo tja, kanor se po 8. letu zavihtijo sami z veščinami, ki so čvrsto zastavljene.
Naše vodilo je tudi, da se moramo znajti v naravi. Jaz sem pred šestimi leti denimo moral odreti živega zajca, a z novimi veščinami, ki jih dodajamo, ni le pomembno, kako preživeti v naravi.
Skavti vedo tudi, da ni pomembno, kdo in kaj si, saj smo si vsi smo enaki. Velja skavtski zakon: Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat. Ker smo si po življenjskem slogu podobni, ostajajo naša prijateljstva večna.
Pri vzgoji mladih vam, kot pravite, pomaga dobra organizacijska struktura.
V enem letu lahko z vzgojnimi prijemi veliko naredimo, vedno pa imamo pred sabo en cilj. Če je denimo tema zdravo preživljanje prostega časa, povemo mladim, zakaj je samo sedenje nezdravo. Torej zaradi drže, prekomerne teže ... Vsebino vzgojnega programa pripravijo poverjeništva, ki jih imamo za več področij.
Struktura je jasno začrtana. Načelnik in načelnica imata skupaj vlogo predsednika vlade, poverjeništva so kot ministrstva. Eden od njih je tudi poverjeništvo za program, kjer imajo glavno besedo izkušeni skavtski voditelji. Na strateškem svetu prepoznamo potrebe in določimo problem za vzgojno obravnavo. Smernice nato na svetu združenja potrdimo delegati, sam svet združenja pa ima vlogo parlamenta, torej je sestavljen iz delegatov vseh lokalnih enot ter regijskih in državnih vodstev.
Tropi, ki so manjše delovne skupine, pripravijo vzgojni namen za vsako vejo posebej - bobri in bobrovke (6 - 7 let, združujejo se v kolonijah), volčiči in volkuljice (8 do 10 let, združujejo se v krdelu), izvidniki in vodnice (11 do 16 let, združujejo se v vodih), popotniki in popotnice (16-21 let, združujejo se v klanu).
Elektronske naprave in morda malo manj strogi starši so zagotovo spremenili mladostniški vsakdan. Kaj pa vaše delo z njimi? So se v 24-letih, kolikor obstajate, zgodile kakšne večje prelomnice v načelih vzgojno-izobraževalnega dela?
Po vpeljavi devetletke smo denimo dodali novo skupino - bobre in bobrovke. Vse bolj pa so ob izobraževanju prisotni starši, ki želijo čim več informacij, in mi jim jih moramo zagotavljati. Elektronskih naprav na taborih ne uporabljamo, zato pa ponujamo mladim alternativo, da lahko delaš kaj drugače, če ti je dolgčas.
Značilnost in posebnost slovenskih skavtov je, da smo zelo zvesti izvirnemu načinu dela, ki ga je leta 1907 zastavil ustanovitelj skavtskega gibanja Sir Robert Baden-Powell. Njegova vnukinja nas je prav posebej pohvalila, da je v našem načinu dela prepoznala njegovega. Baden-Powell je bil angleški general poročnik, ki je napisal več priročnikov Scouting for boys, kako vzgojiti mlade iz mehkužnih v dobre, močne in dejavne ljudi. Priročnik je med mladimi šolarji doživel veliko zanimanje.
Lahko tudi rečem, da smo na področju vzgoje in izobraževanja voditeljev vodilni v svetu in se po nas zgledujejo.
Vas upoštevajo tudi sestavljavci zakonov?
Zadnja leta so vlade več časa posvetile problematiki nezaposlenih mladih. Smo pa člani Mladinskega sveta Slovenija, kjer skušamo vključevati naša vodila, vsi skupaj pa bi bili radi uslišani tudi drugod. Med mladinskim organizacijami smo precej uspešni, saj smo ena večjih organizacij.
Močno smo prisotni tudi na mednarodni ravni, kjer druge skavtske organizacije povzemajo naša izobraževanja voditeljev, udeležujejo se naših predavanj, uporabljajo naše priročnike. Ta shema izobraževanja traja štiri leta.
Lani je organizacija ameriških skavtov sklenila, da bo v svoje vrste sprejela tudi istospolno usmerjene mladoletnike, ki pa ne bodo mogli postati skavtski voditelji. So pri nas kakšni pogoji, kdo lahko vstopi v organizacijo?
Vsak lahko postane član. Niti ni nujno, da je veren, kot mnogi menijo, čeprav smo združenje katoliških skavtov. Se pa morda od voditeljev pričakuje, da pozna vero. Sicer tudi taborniki vse bolj poudarjajo duhovnost, ker se verjetno želijo vrniti k svojim koreninam.
Edini pogoj je, da člani sprejemajo našo vzgojo in jo spoštujejo ter so pripravljeni na učenje. Naše načelo je, da spoštujemo in vidimo moč narave, kar pa lahko prepozna vsak ne glede na vero ali prepričanje.
Pravite, da je med taborniki in skavti več podobnosti kot razlik. Je možna združitev?
Referenca, da taborniki začnejo dan s telovadbo, skavti pa z molitvijo, je neprimerna. Je skoraj nesmiselno vprašanje. Imamo podobne cilje in program, predvsem je razlika v metodologiji in zgodovini. Metodologija taborništva sledi kombiniranemu načinu skavtstva in gozdovništva, skavti pa smo zvesti zgolj izročilu Baden-Powella. Skupaj sodelujemo in se družimo.
Med drugo svetovno vojno, ko so se skavti sami razpustili, gozdovnike pa je nemški okupator prepovedal, so sodelovali in bili v vojni uspešni zaradi svojih veščin - življenja v naravi. Po vojni so se nekateri skavti in gozdovniki povezali v Zvezo tabornikov Slovenije, skavti pa so sicer nekaj časa delovali v ilegali, nato je arhitekt Peter Lovšin 31. marca 1990 ustanovili ZSKSS.
Če bi se ponovno združili - o tem so razmišljali na Poljskem s konfederacijo -, bi se identiteta zgubila. V Velenju, od koder prihajam, je tabornikov 800, skavtov 80. Razlika med načinom dela skavtov in tabornikov je pri takšni številčni razliki očitna.
