V besedah med najboljšimi, po dejanjih podpovprečni

Ljubljana – Znanje o prijaznem odnosu do okolja je v prestolnici še precej skromno. Prebivalci mestne občine imajo največ znanja o ravnanju z odpadki, kjer so bile zadnja leta narejene velike spremembe, v znanju o tem, kako varčevati z vodo in elektriko, pa smo še šibki.

Tako v raziskavi o vlogi socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja ugotavlja dr. Katarina Polajnar Horvat, raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Poudarja, da tradicionalne onesnaževalce ljubljanskega okolja, kot sta industrija in energetika, v zadnjih dveh desetletjih zamenjujejo promet, ki onesnažuje ozračje ter povzroča hrup, in gospodinjstva. Tako v ospredje vse bolj prihajajo negativni okoljski vplivi človekovega načina življenja.

Uporaba blaga in storitev, ki jih prej ni bilo

V zadnjih petdesetih letih uživamo višjo življenjsko raven kot kdaj prej in pri tem uporabljamo blago in storitve, ki jih v preteklosti ni bilo; velik del bremen za okolje je tudi način, kako jih proizvajamo. S staranjem prebivalstva in naraščanjem števila samskih se povečuje število gospodinjstev, kar vodi v večjo potrošnjo, razlaga raziskovalka. Dodati je treba še spremenjene vzorce bivanja, vedno več ljudi prebiva na obrobju in za pot v mesto uporablja avtomobil, ki je bolj udoben in časovno učinkovitejši kot javni prevoz.

Dr. Polajnar Horvat je v raziskavi na območju MOL ugotovila, da so udeleženci najpogosteje pripravljeni ločeno zbirati odpadke, nato varčevati z električno energijo, najmanj pa so pripravljeni preudarno ravnati z vodo. V zadnjem času so korenite spremembe nastale predvsem pri ravnanju z odpadki, tako sistemske kot tudi v glavah ljudi. K temu je veliko pripomogla evropska uredba o odpadkih, ki članice EU zavezuje, da morajo do leta 2020 ponovno uporabiti polovico komunalnih odpadkov. Zato zadnja leta Snaga izvaja številne aktivnosti in spremembe infrastrukture ter intenzivno ozavešča občane. Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov so zdaj na voljo v vsakem gospodinjstvu v občini.

Šibki smo predvsem pri ravnanju s hrano

Ugotavlja, da bi lahko v gospodinjstvih še več naredili pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju, pri čemer je spodbudno, da je Ljubljana postala prva evropska prestolnica s cilji »zero waste« (brez odpadkov). Raziskovalka opaža, da smo šibki predvsem pri ravnanju s hrano, saj še vedno odvržemo velike količine odvečne ali celo sveže hrane, prav tako je premalo kompostiranja; Snaga je sicer lani odprla regijski center za ravnanje z odpadki s sistemom za mehansko-biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških in preostalih komunalnih odpadkov, kar je zelo spodbudno tudi za občane.

Preveč oddaljena izkušnja pomanjkanja vode

Spremembe so tudi pri rabi vode, vendar ugotavlja, da so te večinoma posledica sistemskih sprememb, zmanjševanja vodnih izgub, poleg tega imamo v gospodinjstvih vedno več naprav za varčno rabo vode. Slovenija je na podlagi zahtev EU sicer sprejela direktivo o vodah in operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, toda v njiju zajeti ukrepi se bolj kot na zmanjšanje porabe osredotočajo na zmanjšanje njenega obremenjevanja. Ne Slovenija ne EU pa nimata posebnega cilja, ki bi se nanašal na zmanjševanje rabe vode v gospodinjstvih. Cena vode je še vedno nizka in ta strošek ne pomeni občutnega mesečnega izdatka. Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je sicer v zadnjih letih naredilo velik korak v ozaveščanju, sodeluje v mednarodnih projektih, pripravilo je spletno stran www.cevko.si, v mestnem muzeju je trenutno na ogled razstava o vodi. »Problematika vodnih virov je zaradi razširjenega prepričanja o velikih vodnih zalogah ljubljanske podtalnice prepogosto premalo zanimiva in dramatična. Izkušnja s pomanjkanjem vode pa je od ljudi zelo oddaljena. Premalo se zavedajo, da je pitje naravne pitne vode iz pipe, brez tehničnih postopkov prečiščevanja in kloriranja, prava redkost.«

Precej negativne trende pri obremenjevanju okolja pa sogovornica opaža pri rabi električne energije, ki se v zadnjem desetletju naglo povečuje. V preteklih 60 letih se je količina porabljene elektrike v ljubljanskih gospodinjstvih povečala za 34-krat (glej graf). »Gospodinjstva so se spremenila v prebivališča, polna najrazličnejših sodobnih električnih pripomočkov, od velikih in malih gospodinjskih aparatov, LCD-televizorjev ter klimatskih naprav. Vse več je tudi informatiziranih gospodinjstev z lastnim priklopom na širokopasovni dostop do interneta, posledično je vse več osebnih računalnikov, mobilnih telefonov, tablic, avdio-video tehnike.« Ugotavlja, da je evropska politika tudi pri zmanjševanju porabe električne energije premalo dejavna. EU si je sicer postavila cilj, da bo do leta 2020 izboljšala energetsko učinkovitost za petino, vendar se ti ukrepi nanašajo na celotno energijo, ne le na električno. Bolj kot v zmanjšanje porabe energije so ukrepi usmerjeni v izboljšanje energetske učinkovitosti in v proizvodnjo, prijaznejšo do okolja. Posamezne akcije za zmanjšanje porabe električne energije, kot sta Energija si, bodi učinkovit in Pozitivna energija, se sicer izvajajo v okviru posameznih projektov, vendar informacije o tem največkrat dosežejo le zainteresirano javnost.

Preprosto varčevanje z električno energijo

Varčevanje z elektriko pa je zelo preprosto. »Treba je le pomisliti, koliko naprav imamo v stanju pripravljenosti, kako pogosto pustimo prižgan računalnik, kolikokrat pustimo polnilnik telefona po polnjenju v vtičnici, kolikokrat pustimo prižgane luči v praznih sobah, kuhamo v loncu brez pokrovke, peremo pri 90 stopinjah. To so majhni koraki, s katerimi bi lahko pripomogli k zmanjšanju porabe energije, naše udobje pa ne bi bilo nič manjše. V gospodinjstvih vsak dan veliko energije porabimo nevede in tu bi se dalo že z majhnimi ukrepi narediti veliko,« razlaga dr. Polajnar Horvat.

V raziskavi, ki je delno potekala v okviru projekta INCOME, je sodelovalo 408 anketirancev, ki so jih anketirali osebno, in še 282 na spletnem portalu Ekologičen. Iz obeh skupin se jih je 95 prostovoljno vključilo v okoljevarstveno skupino Ekologičen. Raziskovalka je potrdila ugotovitev, da ljudje na deklarativni ravni sicer izražajo visoko stopnjo okoljske ozaveščenosti, dejansko pa se do okolja vedejo veliko manj prijazno. Udeležence osebnega anketiranja je razdelila na pet skupin: na deklarativne (28,7 odstotka), aktivne (20,7), varčne (20,7), pasivne (19,2) in brezbrižne (11,4). Na to vplivajo notranji, psihološki dejavniki in zunanji, socialni, predvsem izobrazba in znanje. Zelo močan dejavnik so osebne norme, pri čemer se je občutek krivde in moralne dolžnosti pokazal kot pomemben dejavnik pri ozaveščanju in vedenju. Izkazalo se je, da so pri varovanju okolja najmanj dejavni ljudje s poklicno izobrazbo, celo manj od tistih z osnovno šolo. Okoljsko najbolj ozaveščeni pa so tisti z višjo in visoko izobrazbo, ženske in mlajši.

Raziskovalka med drugim ugotavlja, da se Slovenija na deklarativni ravni uvršča zelo visoko, po dejanskem vedenju pa malo pod evropsko povprečje. Pri nas je kar 98,5 odstotka udeležencev raziskave Eurobarometer (2011) namreč zatrdilo, da je zanje varovanje okolja pomembno. Na vprašanje, ali ste član kakšne skupine za ohranitev in varovanje okolja, pa je pritrdilno odgovorilo le 3,6 odstotka anketiranih. V najrazvitejših državah severne in zahodne Evrope je ta delež okrog 7 odstotkov. Tako se na deklarativni ravni uvrščamo med najbolj razvite države severne in zahodne Evrope, na dejanski ravni pa smo precej za njimi.

Priložnost zelene prestolnice Evrope

Ugotavlja, da bi bilo za znatno dolgoročno zmanjšanje pritiskov v že tako ranljivem urbanem okolju treba narediti marsikaj predvsem pri ozaveščanju o namenu trajnostne potrošnje v gospodinjstvih. Le tako bi lahko dosegli dolgoročno spremembo okoljskega vedenja vsakega posameznika.

Ukrepi od zgoraj navzdol so sicer hitri, vendar velikokrat nerazumljeni in na dolgi rok neučinkoviti. Veliko boljše so rešitve »od spodaj navzgor«, z metodami ozaveščanja, ki temeljijo na vključevanju posameznika že od samega začetka, in sicer s politiko drobnih korakov. Učinkovit način so metode socialnega vplivanja, ki so prilagojene različnim družbenim skupinam. Zaželeno bi jih bilo vnesti v izobraževalni sistem, v učne načrte. S takšnimi metodami, ki temeljijo na praktičnem pristopu, namreč lahko izboljšamo razumljivost, ozaveščenost in znanje, kar vodi v ustrezne premike tudi v praksi. Pri tem so mladi tisti, ki so najbolj dovzetni za novosti in pomenijo najučinkovitejši medij za prenos tovrstnih idej na starejše. Raziskovalka velik pomen pripisuje tudi medgeneracijskemu povezovanju in medsebojni solidarnosti. S programom Zelene prestolnice Evrope in številnimi napovedanimi projekti ima Ljubljana lepo priložnost, da to uresniči.