Tiskane izdaje
Ljubljana — Dva tedna po tem, ko je skupina zamaskirancev napadla Metelkovo in ob tem vzklikala fašistične parole, kot so opozorili člani avtonomno-kulturnega centra, so trije moški na Trubarjevi ob 10. uri dopoldne napadli prosilca za azil iz Irana.
Stanovalcu azilnega doma na Kotnikovi so po besedah njegovega prijatelja, ki želi ostati neimenovan, neznani moški sledili v center mesta, kjer so ga ujeli v Trubarjevi ulici, ga napadli od zadaj in pretepli s pestmi. Zaradi slabega počutja in poškodb je bil včeraj tudi prepeljan v klinični center. »Moških ni dobro videl, saj se je vse zgodilo zelo na hitro,« je po telefonu pojasnil njegov prijatelj. »Policija ga je spraševala, ali bo podal prijavo, toda kako naj jo poda, če je v azilnem postopku in bi mu to lahko škodovalo.«
Da so bili o dogodku obveščeni isti dan okoli 12. ure, so medijem sporočili z ljubljanske policijske uprave. Potrdili so, da je bil napadeni državljan Irana in prosilec za mednarodno zaščito in da so ga zaradi lažjih telesnih poškodb oskrbeli v kliničnem centru. »Dodatnih informacij o dogodku vam ne moremo posredovati,« pa so zapisali na notranjem ministrstvu in dodali, »da nobena oblika nasilja ni dopustna in je vsako nasilno dejanje vredno obsojanja«.
Učinek na javno mnenje
Raziskovalka migracij Mojca Pajnik s fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta ob tem poudarja, da je treba razloge za napade razumeti širše, zlasti v razmerju do političnih elit v Evropi. Te, kot pravi, reproducirajo politično tehnologijo, ki je nasilje ponotranjila in normalizirala. »Elite v imenu varnosti, zaščite naroda, evropskih vrednot in demokracije na migracije odgovarjajo z militarizacijo meje, krepitvijo varnostnih sil, deportacijami in neokolonialnimi sporazumi. Sprejemanje politik, ki diferencirajo ljudi, in prevladujoči politični diskurzi ter z njimi pogosto zliti medijski diskurzi, ki nas prepričujejo o nesprejemljivi drugačnosti 'drugega', migranta, begunca ali Roma, učinkujejo na javno mnenje in lahko vplivajo na porast ekstremizma.«
Pajnikova opozarja, da raziskave kažejo na pozitivne korelacije tudi med vzponom nasilja iz sovraštva in fenomeni, kot so razgradnja socialnega sistema, povečanje revščine in brezposelnosti, divja deregulacija in privatizacija ter posledično upad zaupanja v politične stranke. In to, pravi, so trendi, ki zaznamujejo aktualni čas. »V nedavni raziskavi smo zaznali porast skrajne desnice v evropskem kontekstu v zadnjem obdobju, tako institucionalne kot porast članstva v raznih neinstitucionalnih, paramilitarističnih skrajnih skupinah, ki bolj ali manj odkrito malikujejo fašizem in nacizem.«
Po njenem je zato »potrebno videti in problematizirati posredno povezavo med nasiljem rezalne ograje in fizičnim nasiljem posameznika nad migrantom, med antiterorističnimi prijemi deportacij in svinjsko glavo pred islamskim centrom oziroma gorečo baklo v avtonomnem socialnem centru«.
