Tiskane izdaje
Gospodinjstva v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi zavržejo največ hrane, ki konča med odpadki, skoraj polovico ali 73 kilogramov na prebivalca. Vendar do zdaj ni bilo znano, koliko presežkov hrane nastane v javnem sektorju. Znano je, da pri postrežbi hrane, kamor poleg gostinskih obratov spadajo šole, vrtci, bolnišnice in domovi za ostarele, nastane približno petina vse odpadne hrane. V slovenskih bolnišnicah, domovih za starejše, šolah in vrtcih se dnevno prehranjuje skoraj štiristo tisoč uporabnikov in zaposlenih ter se pripravi milijon sto tisoč obrokov.
Rezultati pilotne raziskave, ki jo je izvedla nevladna organizacija Ekologi brez meja, prvič prinašajo podatke o količini zavržene hrane za bolnišnice in domove za ostarele. Preračunano na državno raven bolnišnice na leto zavržejo za vsaj 5700 ton oziroma za okoli sedem tisoč evrov hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3060 ton, kar prav tako pomeni za sedem tisoč evrov nezaužite hrane.
Stanje bi lahko bistveno izboljšali že z majhnimi koraki, so prepričani nosilci projekta Ne meč'mo hrane stran!: »Če bi količino ostankov hrane zmanjšali za deset gramov na obrok, bi prihranili enajst ton biološko razgradljivih odpadkov na dan.« Kot enega od ukrepov za zmanjšanje količine zavržene hrane v bolnišnicah predlagajo pravočasno odjavo obroka, ki lahko precej zmanjša količino nepostrežene ali nedotaknjene hrane.
Opozarjajo tudi, da so pravi stroški zavržene hrane precej višji, kot se zdi. »Vsak kilogram zavržene hrane stane bolnišnico povprečno vsaj dva evra. Poleg nabave sestavin je treba upoštevati tudi energijo in delo, ki ju vložimo, da hrana pride na krožnik, ter stroške prevzema odpadkov. »Če ustanova na leto zavrže 33 ton hrane, zavrže tudi 65.700 evrov brez upoštevanja porabljene energije, vode in stroškov dela.« Bolnišnice bi si zato morale po njihovem mnenju prizadevati za preprečevanje nastajanja zavržkov.
Nedotaknjena dobra tretjina pripravljene hrane
Pilotna raziskava je bila izvedena julija letos v Splošni bolnišnici Novo mesto in domu za starejše občane Tezno, ki sta izrazila interes za natančnejše poznavanje podatkov o zavrženi hrani in možnosti njenega preprečevanja, zato sta po besedah predsednice Ekologov brez meja Urše Zgojznik tudi primera dobre prakse s tega področja. Podatke so v društvu pridobili s tehtanjem vseh obrokov, ki so bili pripravljeni v obeh kuhinjah, in na koncu niso bili postreženi, ostankov pri pripravi hrane, nedotaknjene hrane in pregledom zaužitih obrokov na oddelkih. Zgojznikova opozarja, da bi bile količine zavržene hrane v obeh ustanovah lahko podcenjene, saj so pri izračunih upoštevali najnižje vrednosti.
V novomeški bolnišnici, kjer vsak dan pripravijo 790 obrokov, je analiza pokazala, da dobra tretjina (36 odstotkov) vse pripravljene hrane ostane nedotaknjena ali pa je ostanek obrokov in priprav. Od tega je 17 odstotkov ostankov hrane s krožnikov, kar pet odstotkov obrokov na dan pa ostane nedotaknjenih. Na letni ravni to pomeni 13.500 nedotaknjenih obrokov. Poleg tega sta bili dve petini obrokov zaužiti polovično ali manj. Največkrat zavržejo juhe, sadje in solate.
V pogovorih s pacienti je bilo ugotovljeno, da je pogost vzrok za nedotaknjeno postreženo hrano slaba organizacija dela, na primer ko ni sporočena odsotnost bolnika v času obroka. Pogosto so bolniki hrano zavračali tudi zaradi slabega okusa oziroma ker je bila po njihovem mnenju brez njega.
Na dan merjenja je tako v novomeški bolnišnici nastalo 308 kilogramov suhih odpadkov (brez pijač in druge tekoče hrane). To na leto pomeni 111 ton zavržene hrane - kolikor znaša teža letala boeing -, za kar je bolnišnica pooblaščenemu zbiralcu odpadkov namenila deset tisoč evrov. Strošek užitnega dela zavržene hrane je na letni ravni 157.000 evrov.
Z raziskavo je vodstvo bolnišnice prvič dobilo celosten vpogled v usodo hrane, je ugotovitve raziskave povzela klinična dietetičarka v novomeški bolnišnici Irena Sedej. Podatki po njenem mnenju kažejo tudi na širšo problematiko prehranske oskrbe bolnikov. Po eni strani hrana v bolnišnici ostaja, po drugi pa je 42 odstotkov bolnikov v njihovi bolnišnici s prehranskim tveganjem. Rešitev Sedejeva vidi v individualizaciji prehranske obravnave, za kar pa so potrebni ustrezni kadri, ki se ukvarjajo le s prehransko podporo, to so dietetiki. Ti obstajajo, vendar še niso vključeni v zdravstveno obravnavo bolnikov. Poleg tega jih je premalo. Na univerzitetni kliniki v avstrijskem Gradcu je en dietetik na 50 bolnikov z dietno prehrano, torej bi morali biti v novomeški bolnišnici štirje, vendar je Sedejeva edina.
Nekaj možnosti za zmanjšanje zavržkov hrane v novomeški bolnišnici vidi v bolj premišljenem predpisovanju terapevtskih diet. V njihovi bolnišnici jih prejema 62 odstotkov bolnikov - po njenem mnenju odločno preveč -, ter v zmanjševanju deleža polovično zaužitih obrokov. »Nič odpadkov v bolnišnici z akutnimi bolniki pa ne bomo nikoli dosegli,« je prepričana.
Prihodnje leto raziskava o zavrženih hrani v bolnišnicah
Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje se je strinjala, da bo ministrstvo za zdravje moralo razmisliti, kako prenesti dobro prakso spremljanja tokov odpadne hrane v novomeški bolnišnici na vse bolnišnice v Sloveniji, in napovedala, da bodo prihodnje leto pregledali sistem ravnanja z zavržki hrane v vseh bolnišnicah.
Zmanjševanje podhranjenosti pacientov v bolnišnicah je že eden od ukrepov Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Program prehrano prepoznava kot del zdravljenja in predvideva vključitev dietetika v zdravstveni tim, a smo pri tem cilju še bolj na začetku,« je priznala Reckova.
Več hrane ostane tam, kjer ni izbire
V Domu starejših občanov Tezno z 232 oskrbovanci in zaposlenimi so hrano tehtali en teden v juliju. Izkazalo se je, da je bilo zaužitih 83 odstotkov vse pripravljene hrane, kar je 20 odstotkov več kot v novomeški bolnišnici. V enem tednu je v domu nastalo 446 kilogramov odpadne hrane oziroma povprečno četrt kilograma na osebo.
Največ je je bilo na oddelkih, kjer jo razdeljujejo na pladnjih, in sicer kar 2,4-krat več kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod, ki omogoča večje prilagoditve obroka stanovalcu. Nedotaknjene hrane ni bilo, ker osebje dobro pozna okus in počutje stanovalcev. Nepostrežene hrane in ostankov obrokov je bilo 17 odstotkov, kar po besedah Zgojznikove ni tako problematično, saj se hrana nedotaknjena vrne v kuhinjo, kjer jo spremenijo v prilagojene mešane obroke.
V enem tednu so v mariborskem domu starejših pridelali 446 kilogramov suhe odpadne hrane, na letni ravni pa 22 ton ali za težo štirih afriških slonov, je ponazorila Zgojznikova. Strošek zavržene hrane na leto znaša okoli 50.000 evrov.
Pozitivna praksa iz doma upokojencev v Novi Gorici
Direktor doma upokojencev Nova Gorica Bojan Stante je predstavil pozitivno zgodbo njihove ustanove, ki se je že pred leti povezala z drugimi lokalnimi ustanovami v prizadevanju za delitev viškov hrane socialno ogroženim posameznikom. V domu, ki ima 309 stanovalcev in 400 uporabnikov pomoči na domu, dnevno pripravijo preko 400 kosil. V želji po zmanjšanju presežkov hrane so se povezali z vrtcem v Novi Gorici, ki jim dostavlja svoje viške obrokov, centrom za socialno delo, ki ponuja brezplačne obroke socialno ranjljivim, in novogoriško občino ter leta 2014 v domu začeli z delitvijo hrane. Doslej so razdelili 26.000 brezplačnih obrokov, na dan jih razdelijo med 22 in 30.
Čeprav so obroki nedotaknjeni, so se številni obregali ob vodstvo doma glede dejavnosti razdeljevanja hrane. Vendar je Stante navzočim na okrogli mizi, kjer so bili predstavljeni rezultati pilotne raziskave, postavil pomembno vprašanje: »Ali obstajajo predpisi HACCP tudi v zabojnikih, po katerih brskajo ljudje za hrano?«
Šole racionalne pri naročanju hrane
Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo je na okrogli mizi poudarila, da so šole zelo racionalne pri naročanju hrane. Organizatorji prehrane vedo, koliko hrane ostane, ostanki obrokov, ki so še užitni, denimo jogurti, kruh ali jabolka, se postavijo na vidno mesto, na katerem si lahko otroci z njimi postrežejo ves šolski dan.
Količina zavržkov hrane v vrtcih in šolah ni znana, je pa Simčičeva na primeru šole, kjer dnevno pripravijo 550 malic in 400 kosil, ponazorila, koliko izdatkov ima s predajo odpadne hrane pooblaščenemu zbiralcu. Lani je ta šola za odvoz odpadne hrane plačala 120 evrov mesečno, pred petimi leti pa skoraj 200 evrov.
Vzgojno-izobraževalne ustanove pripravijo 680.000 obrokov na dan, zanje letno namenijo 140 milijonov evrov, od tega samo pri slovenskih podjetjih mesečno nabavijo za 14 milijonov živil. Vsak zavržek hrane ima velik ekonomski učinek, poudarja Simčičeva. Ena sama organizacija, ki odvaža biološke odpadke iz javnih ustanov, je imela letno z njimi 18 milijonov evrov prometa.
Ključna težava, zaradi katere nastajajo zavržki hrane v vrtcih in šolah, je po oceni Simčiče slaba prehranska vzgoja in navade, ki jih otroci prinesejo od doma.
Smernice za zmanjšanje zavržkov v javnih ustanovah
V okviru projekta so Ekologi brez meja podali tudi smernice za zmanjšanje zavržkov hrane v bolnišnicah, domovih za starejše ter šolah in vrtcih. Vse ustanove bi morale redno periodično tehtati zavrženo hrano in jo ovrednotiti tudi stroškovno. Bolnišnice bi morale vzpostaviti učinkovit sistem naročanja obrokov, pri pripravi upoštevati število bolnikov, ki imajo dopoldne preglede in morajo biti tešči, prilagoditi velikost porcij ter poskrbeti, da je hrana okusno pripravljena.
V domovih za starejše bi bilo dobro, če bi sistem serviranja hrane na pladnjih v čim večji meri zamenjali s sistemom razdeljevanja iz postrežnih posod. Serviranje hrane na pladnjih, t. i. tablet sistem, po podatkih raziskave namreč prispeva k približno 2,4- krat več zavržene hrane na obrok. Prav tako bi morali prilagoditi velikost porcij in poskrbeti za prijazno postrežbo, saj tudi ta vpliva na to, kolikšen del obroka stanovalci pojedo.
Šole in vrtci pa bi morali izboljšati sistem odjav naročenih obrokov, deliti manjše kose kruha, vzpostaviti sistem Vzemi toliko, kolikor boš pojedel, nerazdeljeno sadje in sendviče omogočiti na voljo ves dan ter dodatno ozaveščati otroke in starše o slabostih zavržene hrane.
