V krajinski park Tivoli dva nadzornika z licenco

Upravljanje: poleg ohranjanja naravnih vrednot nameravajo obnoviti infrastrukturo v parku in zagotoviti učinkovit nadzor.

sob, 02.12.2017, 08:00
Odkupi zemljišč

V načrtu je bilo ugotovljeno, da je za učinkovitejše doseganje varstvenih ciljev krajinskega parka smiselno postopno odkupiti čim več zemljišč, še zlasti na območjih naravnih rezervatov, kar naj bi izvajali skupaj z MOL.

Ljubljana – Kaže, da bo krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vendarle kmalu dobil upravljavca. Snaga je prejšnji mesec z ljubljansko občino podpisala koncesijsko pogodbo za pet let. Park bo začela upravljati takoj po oblikovanju službe za upravljanje.

Najprej pa bo treba zaposliti ustrezen kader. Na vprašanje, kdaj bo objavljen razpis za zaposlitev najmanj petih delavcev, ki imajo izkušnje s področja ohranjanja narave in so strokovnjaki s področij biologije, gozdarstva, ohranjanja narave, krajinske arhitekture ali geografije, od teh pa sta dva naravovarstvena nadzornika, v Snagi odgovarjajo, da je razpis v teku.

Poleg varovanja tudi možnosti za sprostitev

Program dela za prihodnje leto je pripravil mestni oddelek za varstvo okolja in je sestavni del koncesijske pogodbe. Uporabljali ga bodo, dokler Snaga kot upravljavec ne bo sama pripravljala rednih letnih programov dela, kot to določata odloka o tem krajinskem parku in o koncesiji za njegovo upravljanje.

V viziji parka je zapisano, da je ta prepoznavna znamenitost in zelena oaza Ljubljane, kjer je ključna skrb za ohranjanje narave, kulturne dediščine in krajine ob hkratnem ponujanju možnosti za izvajanje do okolja prijaznih oblik rekreacije, doživljanja in spoznavanja narave ter trajnostno rabo naravnih virov. Poudarili so štiri dolgoročne cilje. Poleg ohranjanja naravnih vrednot, biotske in krajinske pestrosti, ugodnega stanja zavarovanih, ogroženih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter krajine bi radi obiskovalcem ponudili možnosti za doživljanje narave in sprostitev, pa tudi izobraževalne vsebine z namenom ozaveščanja o pomenu krajinskega parka. Obnoviti nameravajo infrastrukturo v parku ter zagotoviti učinkovit nadzor.

V prihodnjem letu upravljavca čaka veliko dela. Opraviti bo moral začetne naloge, kot so vzpostavitev službe, ureditev delovnih prostorov in nakup opreme, postavitev spletne strani, usposabljati zaposlene za nadzorno, informacijsko in vodniško službo, pripraviti načrt upravljanja. Poleg tega bo moral spremljati stanje naravnih vrednot, opravljati naravovarstvene naloge in ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter vzdrževati in načrtovati parkovno infrastrukturo.

Skrb za dvoživke in evropsko gomoljčico

Med konkretnejšimi ukrepi je v programu dela zapisano varstvo dvoživk na Večni poti, nasproti živalskega vrta; tam že več let zgodaj spomladi člani herpetološkega društva postavijo zaščitno ograjo in prostovoljci vsak večer prenašajo dvoživke čez cestišče. Nameravajo izdelati tudi načrt za trajnejšo rešitev. Vzdrževali bodo naravni spomenik Pod Turnom, ki je klasično rastišče evropske gomoljčice. To se je po žledolomu leta 2014 spremenilo, saj se zaradi prevelike osončenosti tam zaraščajo robida in tujerodne vrste, kot je pajesen, ki jih bo treba odstranjevati.

Med ukrepi je tudi odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst, ki so v krajinskem parku huda težava. Vodne habitate, kot so Koseški bajer, ribnik Tivoli in Mali Rožnik, naseljujejo tujerodne vrste želv, ki ogrožajo močvirsko sklednico. V naravnem rezervatu Mali Rožnik se močno razrašča deljenolistna rudbekija, v naravnem rezervatu Mostec se pojavlja Thunbergov češmin, po žledolomu se je na termofilnih rastiščih zelo razširila robinija, predvsem ob vodotokih pa je velik problem japonski dresnik.

Varstvo hrošča puščavnika in popisovanje dreves

Upravljavca čaka tudi varstvo hrošča puščavnika v parku Tivoli, kjer živi močna populacija in je nacionalnega pomena. Živi v starih hrastih, vrbah, divjem kostanju, lipi, bukvi, jesenu in sadnem drevju, zato je treba te vrste starih dreves ohranjati do trenutka, ko postanejo nevarna za obiskovalce. Takrat jih bo treba odstraniti in nadomestiti z novimi. Odstranjena debla, naseljena s puščavnikom, pa naj bi po vzoru ukrepa iz Jakopičevega drevoreda preselili drugam. Tudi zato je treba v krajinskem parku natančno popisati parkovna in druga drevesa, ki so pomembna za puščavnika, in jih označiti.

Predvsem naravni rezervat Mostec bo treba očistiti grmičevja in dreves, ki ga preraščajo, še prej pa bodo morali pridobiti soglasje lastnikov zemljišč. V Mostecu in na Malem Rožniku je treba za ohranitev habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst, ki jih naseljujejo, ustrezno urediti vodni režim, pri čemer bo treba najprej pripraviti načrt za sanacijo. Tudi za to morajo pridobiti soglasje lastnikov oziroma v sodelovanju z občino odkupiti zemljišča. Upravljavec bo moral vzdrževati tivolski ribnik in poskrbeti, da bodo nove gnezdilnice za ptice in netopirje iz Tivolija razširjene tudi v druge dele krajinskega parka, ter jih vzdrževati.

Skrb za oznake in učne poti

Skrbeti bo moral za vzdrževanje oznak in učnih poti, ki jih je treba zaradi dotrajanosti ali vandalizma vsako leto obnavljati ali čistiti. Najstarejša je Jesenkova gozdna učna pot, na kateri je predstavljenih trideset vrst dreves. Močno sta jo poškodovala žled leta 2014 in lanski sneg, pa tudi požar; poleg poškodovanih označevalnih tablic je treba nadomestiti poškodovana ali manjkajoča drevesa in sanirati pot za obiskovalce. Učna pot ob Koseškem bajerju je bila obnovljena lani, prav tako je bila lani na robu gozda pod sankališčem postavljena gozdna učilnica za slepe in slabovidne. Razmisliti bo treba še o novih vsebinah interpretacije narave v krajinskem parku na bolj interaktiven način, tudi za izobraževalne namene, in situ in v objektih, v informacijskem centru in na infotočkah.

Zaradi erozije tal bodo nekatere poti ukinili

Ker obiskovalci uporabljajo vedno nove poti in si utirajo bližnjice, ki povzročajo erozijo tal, poškodbe koreninskih sistemov in podrasti ter nezadovoljstvo lastnikov zemljišč, bodo z načrtom določili poti, ki jih bodo ohranjali in vzdrževali ter tiste, ki jih bodo postopoma opustili. Takšno vzorčno ureditev naj bi najprej naredili na izbranem manjšem območju. Določiti bo treba tudi poti za kolesarje in jahače. Poleg tega morajo po sodobnih standardih upravljavci urediti eno ali več vstopnih točk v park, kar pomeni ureditev parkirišč in vseh vrst prometa. Ker tega v krajinskem parku še ni, ljudje pogosto parkirajo na neprimernih mestih in povzročajo škodo.

Ureditev poslovnih prostorov

Med dolgoročnimi cilji pa je ureditev poslovnih prostorov v krajinskem parku, saj mora upravljavec imeti nenehen stik z območjem upravljanja in z obiskovalci. Neposreden nadzor v parku bo potekal tako, da bodo na začetku obiskovalce seznanili s pravili ravnanja, pozneje pa jih tudi opozarjali, ozaveščali in izobraževali. Predvsem bo treba zagotoviti učinkovit naravovarstveni nadzor. Dva naravovarstvena nadzornika se bosta udeležila usposabljanja in bosta morala pridobiti licenco za to delo.

Prijavi sovražni govor