V labirintu na Čopovi za kanček bliže izhodu

Zahtevno razdruževanje premoženja na elitni lokaciji Južnega trga – Gostilna As in Caffe Tropic bi kupovala.

pet, 26.02.2016, 06:00
Kaj pa stanovalci in arheologi?

 

Pri Južnem trgu se poleg vsega naštetega postavlja vprašanje, na kaj bi arheologi naleteli pod zdajšnjimi nepozidanimi zemljišči, kjer trenutno prevladujejo vrtički na vzhodni strani, neurejeni vrt Ria in zasebni vrtovi v osrednjem delu ter park v Knafljevem prehodu. Pred Kazino so med razkopavanjem Šubičeve ceste za potrebe vhoda v garažo pod Kongresnim trgom odkrili prastare grobove – gomile. Jasno ni niti, kaj bi na vse velikopotezne načrte podjetnikov in države rekli tamkajšnji stanovalci ter lastniki lokalov ob Slovenski cest, Čopovi in Wolfovi ulici. Zdaj miren in z ograjami izoliran notranji kare bi namreč z odstranitvijo ograj in gradnjo odprtega parka Južnega trga postal eno najbolj hrupnih in prometnih mestnih sprehajališč med Šubičevo in Čopovo.

Ljubljana – Na nepravdnem oddelku okrajnega sodišča je bila v torek zelo zanimiva sodna razprava. Šlo je za vprašanje, kako razdeliti premoženje med številne solastnike s Čopove 9 in 7, ki zaradi prepletanja med seboj povezanih objektov in zemljišč sega v severozahodni del Knafljevega prehoda, kjer je tudi nedokončani objekt Devetka.

Gre za spor, ki se je začel že leta 2008, a je obtičal zaradi več stečajev posameznih solastnikov objektov in zemljišč oziroma združevanj, razdruževanj, pripojitev, prevzemov družb ... Poleg tega so bili nekateri deli nepremičnin obremenjeni s številnimi plombami in hipotekami. Ker je kljub temu potekal obsežen pravni promet teh nepremičnin, so v lastništvo vstopali ali iz njega izstopali različni posamezniki in družbe. Seveda vsak s svojimi interesi in pričakovanji. Če dodamo še zaplet z nedokončanim objektom Devetka v severozahodnem kotu Knafljevega prehoda, kjer sta sredi gradnje šla v stečaj SCT kot izvajalec in podjetje Polder kot zasebni investitor, najbrž ni treba dodati, da je zgodba zapletena in težko rešljiva.

PBS: Solastnino skupnih prostorov reševati po Zvetlu

Kot je povedala okrajna sodnica Tanja Kobal Orož, so zdaj vendarle bliže možnim rešitvam. Četudi je dala vedeti, da je v preteklosti veljalo mnenje, da se razdružitve ne da izvesti po zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (Zvetl), temveč le po klasični delitvi (razdružitvi) solastnine, na tokratni obravnavi ni nasprotovala predlogu Poštne banke Slovenije (PBS), da bi zadevo prenesli na drug oddelek okrajnega sodišča in da bi jo reševali po Zvetlu.

Sodnica je sklenila, da bo s predlogom PBS seznanila tako vodjo nepravdnega in zapuščinskega oddelka kot vodjo oddelka, na katerem razsojajo po Zvetlu. In da bo spoštovala njuno odločitev.

Odvetnik PBS ji je pred tem razložil, da si njegova stranka želi čimprejšnje zemljiškoknjižne ureditve solastnine na objektih in zemljiščih, ki so v solasti in souporabi več posameznikov in družb. Prepričan je, da bi bilo reševanje po Zvetlu najhitrejša oblika. S tem se je strinjala tudi Mira Božič iz SPL, ki je kot upravnica hiše in pooblaščenka Mira Siegla na sodišče že vložila zahtevek za vpis etažne lastnine na sosednjem objektu Čopova 7. Četudi je to storila šele januarja letos, meni, da bi enak postopek lahko dokaj hitro izpeljali tudi za Čopovo 9 (prav tako za 9a in b).

Predlogu načeloma niso nasprotovali niti odvetniki drugih strank, a sta si tako Jernej Kos, ki zastopa podjetji Nama in Nova devetka ter MOL, kot zastopnik podjetja Novi kondor Aljaž Jadek izposlovala 30 dni časa, da se po posvetu s strankama o njem izrečeta.

Sodnica je tudi izvedela, da bi lahko med strankami na delu (so)lastnine nastal spor, ki bi ga morali potem nadaljevati s pravdo. Spornih naj bi bilo približno 50 kvadratnih metrov prostora knjigarne Felix. Ta po Kosovih besedah uporablja več prostora, kot bi ga po pogodbi smela. Smo pa mimogrede zvedeli, da se za nakup prostorov na njihovi lokaciji zanima gostilna As (to je na sodišču povedal Sebastjan Raspopović, ki po novem ni več stranka v tem postopku). Prav tako naj bi se za nakup prostorov na Čopovi, ki jih trenutno le zaseda, nima pa jih v lasti, zanimala družba Caffe Tropic. Ta naj bi jih pred časom temeljito prenovila.

Poštni odvetnik je na koncu dejal, da bi po Zvetlu lahko hitro rešili skoraj vse probleme solastnine oziroma iz postopka izločili le tiste, ki bi bili sporni. Večina tako ne bi trpela in čakala na rešitev vseh sodnih sporov, tudi če bi ti trajali na posameznih delih več let. Če bi zadevo nadaljevali po klasičnem postopku razdružitve premoženja, pa bi že zaradi enega samega spora zablokirali ves postopek.

Kaj pa celostne rešitve?

Četudi bi po najbolj idealnem scenariju na okrajnem sodišču spoznali, da se po Zvetlu lahko izpelje postopek za vpis etažne lastnine tako na Čopovi 7 kot 9, to samo po sebi še ne bo rešilo zagate zaradi nedokončanega objekta Devetke. Bo le kamenček v mozaiku širšega problema, imenovanega celostno urbanistično in arhitekturno reševanje Južnega trga. Ta pa gotovo ne bo rešljiv s samostojnimi podjetniškimi potezami tamkajšnjih gostincev in velikih podjetij, kot so PBS, Nama, Slon ali NLB. Da o Univerzi Ljubljana, ki je nedavno kupila zemljišče v začelju Kazine, da bi uredila prostore akademije za glasbo tako v Kazini kot velikem prizidku na vrtu nekdanjega Ria, sploh ne govorimo.

Garaža (še) pod Južnim trgom

Kot sta v odgovoru na pisanje o načrtih univerze zapisala arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, sta že jeseni 2010 javno predstavila svoj predlog ureditve Knafljevega prehoda z dogradnjo Kazine ter garažami v več etažah pod parkom (po njuni oceni bi bilo prostora za 1200 vozil). Prepričana sta, da bi s to podzemno garažo rešili problematiko parkirišč v središču Ljubljane, pa tudi za hotel Slon, centralno pošto in obiskovalce starega mestnega jedra. Med drugim bi imela izhod pri Tromostovju, ki bi bil priročen predvsem za obiskovalce tržnice.

Dostop do garaže sta predvidela po že zgrajenem dovozu v garažo pod Kongresnim trgom. Nad njo bi uredila centralni park za meščane, ki potrebujejo mir in varnost za otroke, v nasprotju s parkom na Kongresnem trgu, ki z zvezdnato ureditvijo omogoča hiter prehod pešcev v vse smeri.

Garaža pod Knafljevim prehodom se jima zdi tudi veliko primernejša kot garaža pod tržnico, ki da bi s štirimi etažami ogrozila okoliške stavbe zaradi delovanja podzemne vode. V starem mestnem jedru pa da bi dodatno povzročila degradacijo zraka in povečala škodljive prašne delce v njem.

Že nekajkrat sta opozorila javnost in projektante, da je treba ureditev celotnega Knafljevega prehoda z garažo pod njim ter dogradnjo Kazine s povezavo na že obstoječo dovozno rampo rešiti, še preden se začne postavljati spomenik sprave ob Kazini.

Na koncu arhitekta ugotavljata, da v petih letih odziva na predlagano alternativno rešitev garažam pod tržnico ni bilo, čeprav bi bila parkirišča v predlagani garaži bistveno cenejša kot tista pod tržnico.

Prijavi sovražni govor