V Ljubljani je premalo lokalnih železniških postaj

Ljubljana – Z Vrhnike oziroma Brezovice se proti glavnemu mestu in nazaj velikokrat vijejo dolge kolone vozil. Glede na željo, da bi bilo v mestu manj prometa, bi bilo smiselno poleg parkirišča Parkiraj in odpelji na Dolgem mostu urediti železniško postajo za hitrejši dostop v središče Ljubljane.
Idejo je znova obudil eden od meščanov s pobudo konec aprila, v kateri Mestno občino Ljubljana (MOL) sprašuje, zakaj še ni zgrajena relacija primestnega železniškega prometa Ljubljana–Tivoli–(Dolgi most)–Brezovica. Zanimalo nas je, ali ima MOL kakšno strategijo o urejanju mestnega in primestnega železniškega potniškega prometa, ki bi med drugim pripomogel k manjši prometni gneči v središču, hkrati pa bi bil tudi energijsko in do okolja primernejši.

»Kot družba smo v zaostanku«

Ljubljanski podžupan Janez Koželj je odgovoril, da gre za kritično tematiko, saj vse pobude mesta naletijo na hladen odziv. Pravi, da si MOL že pet let prizadeva za ureditev postajališča na Dolgem mostu, pred štirimi leti so razpisali natečaj, narejen je bil projekt, v dveh letih pa se ni zgodilo nič. Slovenske železnice je označil za zelo togo organizacijo, zato smo kot družba v zaostanku. Opozoril je, da so mnoga že obstoječa lokalna železniška postajališča brez nadstreška, kar je temeljni standard, imajo jih celo v Tanzaniji, in mnogokrat tudi brez klopi.

Na Slovenskih železnicah (SŽ) so nam odgovorili, da načrtujejo širitev mreže postajališč v ljubljanski urbani regiji, postajališče na Dolgem mostu pa je ena prvih prednostnih nalog. Vendar je uresničitev načrtov odvisna od razpoložljivega proračunskega denarja, saj je lastnica javne železniške infrastrukture država; zato nam tudi ne morejo posredovati konkretnejših datumov, kdaj naj bi bilo kaj narejeno. Med kratkoročno načrtovanimi novimi postajališči so Ljubljana Dolgi most, Vnanje Gorice, Ljubljana Rudnik, Lavrica, Preska (pri Medvodah), Srednje Jarše in Zaprica (pri Kamniku). Dolgoročno pa načrtujejo še postajališča: Ladja (pri Medvodah), Kranj Orehek, Ljubljana Ježa, Ljubljana Potrčeva, Ljubljana Kajuhova, Ljubljana Moste, Ljubljana Studenec, Kresnice Poljane in Ljubljana London (Ljubljana Rudnik).

Ljubljansko železniško vozlišče

V širšem ljubljanskem območju, imenovanem ljubljansko železniško vozlišče, se lahko meščani vozijo z dnevno in mesečno vozovnico. Za otroke do šestega leta je prevoz brezplačen. Dnevna vozovnica stane za odrasle 2,10 evra, za otroke do 12. leta pa 1,05 evra. Za mesečno vozovnica odrasli odštejejo 33,6 evra, otroci pa 16,60 evra. Neomejeno lahko potujejo med postajališči: Rakovnik, Ljubljana Vodmat, Brezovica, Ljubljana Tivoli, Medno, Ljubljana Vižmarje, Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Ježica, Ljubljana Brinje, Zalog, Ljubljana Polje). Po podatkih SŽ so lani prodali približno 100.000 dnevnih mestnih vozovnic, to je četrtino več kot predlani, in 1162 mesečnih, to je 90 odstotkov več kot predlani.

Po podatkih Sursa se je lani v Ljubljano na delo od drugod vozilo skoraj 111.000 ljudi, več kot 16.000 Ljubljančanov pa je delalo v drugih občinah. Zaradi velikih prometnih konic bi bilo modro urediti mestni in primestni železniški promet na vseh petih priključnih progah: do Litije, do Medvod oziroma Kranja, do Borovnice, do Škofljice oziroma do Grosuplja in do Domžal oziroma Kamnika. V SŽ odgovarjajo, da že danes na progah iz Ljubljane proti Litiji, Kranju, Logatcu, Grosuplju oziroma Ivančni Gorici ter Kamniku oziroma Domžalah s številnimi povezavami zagotavljajo prevoz dnevnih migrantov. »Ob konicah vozijo vsi naši potniški vlaki, vozni redi pa so kar najbolj prilagojeni največ potnikom.«

Po njihovih podatkih se v glavno mesto po kamniški progi med tednom vsak dan pripelje od 1500 do 1850 potnikov, ob sobotah in nedeljah pa povezav ni. Iz gorenjske smeri se pripelje od 2500 do 3000 potnikov na dan, ob koncu tedna pa polovico manj. Največ potnikov vstopi v Kranju, približno 1000 na dan, v Medvodah pa približno 300.

Potrebovali bi boljšo infrastrukturo

Za več povezav in hitrejšo vožnjo vlakov pa bi potrebovali boljšo javno železniško infrastrukturo. To zdaj ovirajo na primer enotirna proga proti Jesenicam, neelektrificirana enotirna proga proti Kamniku, prekratki peroni, ki ne omogočajo podaljševanja potniških vlakov... »Ponudbo bi lahko izboljšali samo z gradnjo dvotirnih prog in z nabavo voznih sredstev za primestni promet. Tu pa se znova srečamo s pomanjkanjem denarja.«

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so potrdili, da so bile že leta 2008 izdelane idejne zasnove in pridobljeni projektni pogoji za več postajališč v primestnem območju Ljubljane, med njimi tudi na Dolgem mostu, kar bi po takratni oceni stalo približno 3,5 milijona evrov z DDV. Ukrepi za povečano privlačnost železniškega potniškega prometa pa so predvideni v projektu ljubljanskega železniškega vozlišča, ki se v tem trenutku umešča v prostor. Nadaljnji ukrepi, izdelava projektne in investicijske dokumentacije ter gradnja postajališč in drugih projektov pa so odvisni od razpoložljivih finančnih sredstev, še pravijo na ministrstvu.

Podaljšanje proge Grosuplje–Kočevje

Kaj se dogaja s podaljšanjem proge iz Grosuplja (mimo Dobrepolja, Velikih Lašč, Ortneka, Ribnice) do Kočevja? Gradbena dela za modernizacijo te proge so se začela leta 2008. Do konca leta 2011 so nadgradili progo (zamenjali tamponski sloj, tirne grede, pragove in tirnic, 600 metrov za postajo Ortnek). Gradbena ureditev tirov na odseku Grosuplje–Ortnek je stala 41,2 milijona evrov. Za nadaljevanje del od Ortneka proti Kočevju je bil konec leta 2011 sklenjen aneks št. 1 k pogodbi o opravljanju vzdrževalnih del v javno korist za obdobje od 1. januarja 2010 do 31.decembra letos v višini 18,9 milijona evrov; predvideva obnovo odseka železniške proge v skupni dolžini 9,7 kilometra letos in prihodnje leto, in sicer 3,35 kilometra za postajo Ribnica.

Letošnji načrt v vrednosti 9,45 milijona evrov predvideva obnovo 6,05 kilometra obnove proge Ortnek–Ribnica, zavarovanje petih nivojskih prehodov, gradnjo novega perona v Dobrepolju in enega perona v Ribnici ter pripravo projektne dokumentacije za podhod na postaji Ribnica in gradnjo drugega perona, kar bo omogočalo križanje vlakov na postaji Ribnica. Pripravili naj bi tudi dokumentacijo za gradnjo perona, zavetišča in parkirišča na postaji Ortnek. Postajališče Ljubljana Tivoli je brez nadstreška.

Konec lanskega leta je takratno ministrstvo za okolje in prostor dalo idejo o železniški povezavi z brniškega letališča Jožeta Pučnika z Ljubljano. Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je v pripravi državni prostorski načrt za novo progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja, z navezavo na letališče Jožeta Pučnika. Predvidevajo, da bo vlada sklep o pripravi DPN sprejela še julija. Sledilo bo javno naročilo za izdelavo študije različic in okoljskega poročila.