Tiskane izdaje
Ljubljana – Z novim šolskim letom so se po sklepu vlade, sprejetem v začetku avgusta, reorganizirale nekatere šole v šestih mestih. V prestolnici je ta sprememba (za zdaj) doletela Srednjo gradbeno, geodetsko in ekonomsko šolo Ljubljana, v kateri so ukinili ekonomski program.
O drugih predvidenih združitvah, ki bodo začele veljati s prihodnjim letom, bo vlada odločala na eni izmed prihodnjih sej, so povedali na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Po informacijah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviza) namerava MIZKŠ v Ljubljani združevati ekonomske šole, združili pa naj bi tudi vse dijaške domove v Ljubljani (in Mariboru); vendar podrobnosti ne poznajo, predlogi združevanj in reorganizacij šol pa se spreminjajo iz tedna v teden.
Konec avgusta so ministra Žiga Turka s pismom pozvali, naj ob napovedanih novih združevanjih in ukinjanjih srednjih šol poskrbijo za pravočasno obveščanje in vključitev vseh zainteresiranih v pripravo in izvedbo teh sprememb, ter ga opozorili, naj to počne bolj sistematično in utemeljeno, vendar še niso dobili odgovora.
Po nekaterih informacijah naj bi se v Ljubljani skupaj združile tudi srednja trgovska šola na Poljanski, srednja upravno administrativna šola na Zdravstveni poti in srednja ekonomska šola na Roški cesti. Združili naj bi se tudi obe srednji zdravstveni šoli, srednja zdravstvena šola na Poljanski cesti in srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo na Zrdavstveni poti.
Pričakovali so samo spremembo imena
Pri srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli je v novem šolskem letu spremenjena notranja organizacija, pri čemer je iz dveh organizacijskih enot, ki sta ukinjeni, nastal enovit zavod. Na srednji šoli niso hoteli odgovoriti na naša vprašanja, kaj takšna reorganizacija zanje pomeni.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaški domov Slovenije Fani Al-Mansour pa pravi, da so pričakovali samo spremembo imena (zaradi ukinjanja ekonomskega programa in uvajanja novega), ne pa tudi združitve dveh enot v eno. Za združevanja v prihodnosti potekajo pogovori, kakšne bodo oblike, pa ni določeno. Vendar od ministrstva pričakujejo razumen časovni rok ter analizo in vizijo, na podlagi katere bi združevali srednje šole in dijaške domove, saj mreža srednjih šol v Sloveniji ni izdelana.
Ravnatelji se ne upajo ali se nočejo pogovarjati
Pričakujejo razgrnitev srednješolske mreže za vso Slovenijo in zahtevajo, da ima ministrstvo šole za enakovredne sogovornike, skupaj z ravnatelji, strokovnimi delavci, dijaki in starši; v manjšem kraju so namreč posledice združevanja še hujše kot v Ljubljani in Mariboru. Namesto da bi predstavili razvojni program slovenske srednješolske mreže in pojasnili, kaj je namen združevanja in na podlagi česa, na ministrstvo kličejo vsakega ravnatelja posebej.
Ravnatelji se zaradi preslabe informiranosti ne upajo ali nočejo pogovarjati. Čeprav za zdaj še ne razmišljajo o javnih protestih, tako kot visoko šolstvo, pa bodo šli v akcijo, če bodo tako zahtevali člani (16 združenj znotraj interesnih področij), je povedala Fani Al-Mansour.
Na MIZKŠ za združevanje šol navajajo več argumentov, med njimi tudi stabilno mrežo šol in skrb za deficitarne poklice. Kot pravijo, šole s šibkejšim vpisom deficitarnih poklicev težko finančno preživijo, imajo težave s kadrom, ki se seli na bolj obetavne šole (zlasti za splošne predmete), zato je pridružitev take šole v močan center poroštvo za obstoj programa v regiji.
Pri tem poudarjajo, da upoštevajo regionalno pokritost in načelo decentralizacije. Glavno pridobitev v združevanju šol vidijo v trdni šolski mreži, ki se prilagaja vse manjšim generacijam dijakov; v zadnjih letih se je namreč število programov in razpisanih mest brez resnih utemeljitev le povečevalo.
Na ministrstvu niso odgovorili, koliko učiteljev bo ostalo brez dela. Tudi na Svizu pravijo, da o tem še nimajo natančnih podatkov. Po poročanju STA bo zaradi demografskih kazalnikov, torej zaradi manjšega vpisa dijakov v srednje šole, na zavodu za zaposlovanje ostalo 65 srednješolskih učiteljev po Sloveniji.
V zvezi srednjih šol in dijaških domov pa si želijo, da bi šole lahko delale v miru in kakovostno, ne pa pod stresom in pritiskom. Ni nujno, da bodo zaradi združevanja brez služb ostali samo ravnatelji, saj se jih lahko prerazporedi na mesto učitelja. To lahko povzroči tudi odpuščanje učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev itn.
