V Polju hočejo večje pokopališče, ob njem pa le park

Ljubljana – Kdaj bosta projekta povezovalne industrijske ceste v Zalogu in širitve pokopališča v Polju uresničena, je najbolj odvisno od tega, ali bo županu Zoranu Jankoviću od zasebnikov uspelo odkupiti vsa potrebna zemljišča. Trenutno mu kaže slabo, saj jih preveč zavrača ponujeno ceno.

Na javni obravnavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za širitev pokopališča v Polju so navzoči pohvalili trud MOL in projektantov, da bi po 40 letih prizadevanj kraj končno dobil sodobno pokopališče, a so imeli tudi kopico pripomb. Krajan Janez Mramor je opozoril, da so projektanti predvideli le 44 parkirnih prostorov za avtomobile. Ker bo po širitvi grobov tri tisoč, bi jih po normativih morali urediti vsaj sto. Tudi 40 prostorov za kolesa je po njegovih izračunih, temelječih na mestnih normativih, premalo.

Predstavnik mestnega oddelka za urejanje prostora Evgen Čargo je sicer dejal, da ima Mramor prav, vendar pa bi upoštevanje njegovih izračunov pomenilo, da bi bilo parkirišče večje od novega dela pokopališča. Po njegovih besedah je stroka prepričana, da načrtovano število parkirnih prostorov zadošča za normalne pogrebe in da jih pač ne morejo načrtovati za izjemne dogodke, kot je 1. november.

Ne Mramorja ne drugih razpravljavcev Čargo ni prepričal. Poudarili so, da Žal in Polja ne gre primerjati, saj pri prvih lahko na pogreb prideš tudi z avtobusom, v Polju pa ti vozijo preredko in je avto edina rešitev. Zato so nekateri predlagali, da bi dodatne parkirne prostore uredili na severni strani pokopališča, spet drugi pa, da bi ti lahko bili vzdolž novega zidu razširjenega pokopališča. Hkrati so dali vedeti, da še vedno nasprotujejo predvideni gradnji socialnih stanovanj ob pokopališču. Vztrajali bodo pri tem, da naj bo na mestnem zemljišču med novim delom pokopališča in Cesto XL velika zelenica oziroma park z otroškim igriščem. Prepričani so, da ima njihov kraj socialnih stanovanj dovolj že s soseskami Polje I, II, III in IV (v igri je še Polje V).

Odkupne cene nesprejemljive

Najbolj občutljivo temo pa je načela Karmen Zupan, ki stanuje v neposredni bližini pokopališča. Spraševala je, kdaj bo projekt izpeljan, saj nočejo lepega načrta, ki bo na uresničitev čakal še 15 ali 20 let. Predvsem jo je skrbelo dejstvo, da MOL nima odkupljene skoraj nobene potrebne parcele. Odgovor sta ji posredno dala dva solastnika zemljišč na jugu območja. Eden od njiju je povedal, da ju motijo različne cene parcel. Za 60 evrov na kvadratni meter jih ne nameravata prodati, saj vesta, da so podobna na Žalah od zasebnikov kupili po 128 evrov. Za manj kot 120 evrov se sploh ne bosta pogovarjala in se bosta raje pustila razlastiti, sta dejala in napovedala, da v tem primeru boj zagotovo ne bo trajal manj kot tri leta, saj »bosta šla do konca«. Do spomladi 2015, ko naj bi projekt začeli uresničevati, pravita, ju tako zagotovo ne bodo mogli razlastiti.

Nova cesta v Zalogu

Od pobude za nujno ureditev industrijske oziroma povezovalne ceste med Hladilniško cesto na jugu in Cesto v Prod na severu, ki jo je leta 2001 dal predsednik civilne iniciative Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog Milan Mirkov, do dopolnjenega osnutka OPPN zanjo je minilo že dvanajst let, vprašanje pa je, kdaj bo uresničena. Na sredini javni obravnavi OPPN za to cesto smo namreč slišali le oceno, da bi približno 3,5 milijona evrov vreden in 1,44 kilometra dolg odsek lahko začeli graditi konec prihodnjega leta. Tako projektant iz podjetja LUZ kot Evgen Čargo z občine pa sta opozorila, da je to »precej optimistična napoved«.

Trasa, po kateri naj bi cesto speljali, je določena že tri leta. Ker ni pričakovati, da bi jo bistveno spreminjali, je po njunem prepričanju ključno, kdaj bo steklo odkupovanje zemljišč in kako uspešni bodo pri tem. To bi se lahko zgodilo takoj po sprejetju predloga OPPN (predvidoma aprila 2014). Ponudba je jasna, saj je župan Janković že ob načrtovani preureditvi Zaloške ceste dejal, da je MOL pripravljena za kvadratni meter zemljišča plačati 60 evrov. Načrtovalce nove ceste pa skrbi, da se jim ne bi ponovil zaplet z Zaloške, kjer še vedno nimajo vseh potrebnih zemljišč za gradnjo.

Ovira so stari grehi

Četrtna svetnica Minka Jerebič je opozorila, da bi se lahko zalomilo prav pri odkupu zemljišč. Krajanom iz Spodnje Zadobrove, ki so lastniki večinoma kmetijskih zemljišč ob predvideni trasi povezovalne ceste, namreč po njenih podatkih občina še vedno dolguje plačilo za zemljišča, ki jih je od njih potrebovala za gradnjo Sneberske ceste. Zato bodo kot pogoj za odkup gotovo zahtevali plačilo starih grehov. Četrtni svetnik Anton Podobnik (LZJ) pa je poudaril, da bi svetniki sicer radi pomagali pri prepričevanju krajanov, naj zemljišča prodajo, vendar je težava, da je pri marsikateri parceli več dedičev, od teh jih nekaj živi v tujini.

Sicer pa na predstavitvi ni bilo nikogar, ki bi nasprotoval gradnji povezovalne ceste. Ta bi namreč Zalog močno razbremenila tranzitnega tovornega prometa, ki zdaj teče po preozkih cestah skozi stanovanjske soseske. Posredno bi razbremenila tudi Zaloško cesto. Povečala bi se varnost vseh prometnih udeležencev, zmanjšale emisije hrupa, prav tako onesnaženje z izpušnimi plini in prašnimi delci. Poleg tega bi olajšala dostop do gospodarskih območij v Zalogu in Polju in omogočila podaljšanje avtobusne proge. Z rekreativno potjo tik ob cesti pa bi pešci in kolesarji dobili povezavo z rekreacijskim območjem v Zajčji dobravi.

Dvopasovnica, široka sedem metrov, bi imela tri krožišča, končno postajališče LPP pa bi prestavili v križišče s Hladilniško potjo. Na Agrokombinatski cesti bi uredili novo obojestransko postajališče. Vozišče in rekreativna pot bi bila ločena z zelenico, ki bi na južnem odseku med Hladilniško in Agrokombinatsko imela drevored.