V rovih bodo zdravili astmo

Litija – Opuščeni sitarjevški rudnik svinca, cinka, živega srebra in barita, ki je prenehal z delom sredi 60. let prejšnjega stoletja, namerava litijska občina urediti v turistične namene. Zdaj gradijo vstopni portal pri izvoznem rovu in urejajo manjši del notranjosti rudnika, ki bo za obiskovalce predvidoma odprt že decembra. Kasneje nameravajo za ogled urediti 632 metrov podzemnih rovov. Naložba je ocenjena na približno 800.000 evrov.

Odprtje dela rudnika za turizem bo obiskovalcem omogočilo ogled notranjosti enega najstarejših polimineralnih rudnikov v Evropi. V opuščenih rovih so bogata nahajališča več kot 60. vrst mineralov ter hitro rastoče železo-manganove kapniške strukture – stalaktiti, stalagniti, kapniške zavese, kapniški špageti – ki so edinstvene na širšem evropskem območju.

Po obnovi bodo na ogled različni tipi rudarskih odkopov in podpornih konstrukcij, ki so se v preteklosti uporabljali v rudarstvu, je povedala direktorica litijske občinske uprave Meta Ponebšek. Poleg turističnih ogledov v rudniku načrtujejo še dodatne dejavnosti; manjše kulturne prireditve in inovativno kulinarično ponudbo ter zdravljenje s speleoterapijo. Pri slednjem gre za vrsto klimatskega zdravljenja, ko astmatiki in bolniki z bronhitisom določen čas preživijo v jami in se nato bolje počutijo, saj lažje dihajo.

Lani je litijska občina po zagotovilih Ponebškove pridobila rudarski projekt za izvedbo z naslovom Ureditev Rudnika Sitarjevec za namen turističnih ogledov. Muzejski del rudnika Sitarjevec bo obsegal plato pred izvoznim rovom, vhod v izvozni rov (portal), izvozni rov do vpadnika in nato naprej do glavnega rova vse do kapnikov in od glavnega rova po krajšem vpadniku do t. i. črne kuhinje – vse v skupni dolžini 632 metrov. Vseh rudniških rovov je sicer več kot 40 kilometrov. »Obnova rudniških prostorov je ocenjena na dobrih 800.000 evrov. Poleg tega bodo potrebna še dodatna dela za ureditev platoja, dostopne ceste in kapacitet za turistično ponudbo ob vhodu v rudnik,« je dejala Ponebškova.

Neuspešno po evropska sredstva

Tamkajšnji župan Franci Rokavec je pred časom za lokalni radio izjavil, da gre za obuditev speče Trnuljčice. Vendar pa se zatika pri finančnih sredstvih, saj v četrti najbolj zadolženi občini na prebivalca denarja ni na pretek. Zato je občina lani skupaj z drugimi partnerji pripravila vlogo za na razpis Interreg Slovenija – Hrvaška, s katero so kandidirali na nepovratna evropska finančna sredstva. Vlogo za razpis je oblikoval in oddal vodilni partner Zavod za gradbeništvo Slovenije. Za prijavo je bilo treba pridobiti tudi partnerje iz Hrvaške. V projekt je bilo vključenih šest partnerjev, od tega trije slovenski: Zavod za gradbeništvo Slovenije, litijska občina in Razvojni center srca Slovenije ter trije iz Hrvaške: občina Labin, Labin Art Ekspress XXI in Ustanovni centar za istraživanje materiala Istarske županije Metris. Po besedah Ponebškove je vloga izpolnjevala vse pogoje, le »slabše je bila ocenjena in zato ni bila med izbranimi«.

V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so za Delo povedali, da je litijska občina kot projektni partner kandidirala s projektom Rudar, vendar je bil nekakovostno pripravljen. »V sklopu ocenjevanja kakovosti in skladno z vnaprej opredeljenimi in javno dostopnimi kriteriji je ocenjevalna komisija ugotovila, da vloga ni dosegla zadostnega števila točk, zato je bila zavrnjena,« so sporočili z vladne službe. Da so vloge odobrili, so morali vlagatelji doseči od 73 do 89 točk, da gre za odložitev vloge (možnost kandidature na naslednjem razpisu z istim projektom) pa je bilo treba zbrati od 63 do 72 točk. Litijski projekt Rudar je zbral manj kot 63 točk, zato se je 623.152 evrov zaprošenih finančnih sredstev litijski občini izmuznilo.

Na evropski razpis so sicer prispeli 203 projekti, za 17 odobrenih projektov je bilo na voljo 16 milijonov evrov. Projekti, ki so bili zavrnjeni po kriteriju kakovosti, ne smejo biti več prijaviti za sredstva Interreg SLO-HR v enaki obliki in z istim partnerstvom. Ponebškova je povedala, da je v letošnjem občinskem proračunu za rudarski projekt predvidenih 75.000 evrov, prihodnje leto pa še 410.000 evrov, pri čemer računajo na 298.300 evrov prihodkov iz naslova projekta Interreg, na katerega se bodo spet prijavili. Če tega prihodka ne bo, se naložba ne bo izvedla v predvidenem obsegu, ampak bo znatno okrnjena.

Dela si bo ogledal inšpektor

Ker smo dobili namig, da rudarski projekt domnevno ne poteka po črki zakona, smo za pojasnilo zaprosili republiški inšpektorat za infrastrukturo. Zapisali so, da rudarski inšpektor še ni bil na terenu, kar pa namerava storiti prihodnji mesec, ter da je uvedel inšpekcijski postopek, med katerim bo temeljito pregledal vso dokumentacijo, ki jo investitor mora pridobiti pred izvedbo kakršnih koli rudarskih del. »Na podlagi pregleda dokumentacije in ogleda delovišča bo nato rudarski inšpektor izdal ustrezen upravni akt,« pravijo na rudarskem inšpektoratu, ki so bili o domnevnih nepravilnostih seznanjeni že konec avgusta, vendar doslej še niso ukrepali. Na litijski upravni enoti so za Delo povedali, da občina Litija ni zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo portala (vhoda) pred izvoznim rovom rudnika Sitarjevec.