V Sostru odločno proti novi cesti v kamnolom

Ljubljana – Zadnja različica nove ceste, ki naj bi vodila le do kamnoloma Sostro, je za Četrtno skupnost Sostro nesprejemljiva, saj bi bila namenjena le njegovemu delovanju, nikakršnih koristi pa ne bi imela za krajane. Zato so trije mestni svetniki že vložili dopolnilo k predlogu sprememb OPN MOL z zahtevo, da se cesta z oznako 4c iz njega izloči.

Omenjeni predlog oziroma izločitev območja urejanja SO 2899 – Cesta v Sadinjo vas so predsednik ČS Sostro in mestni svetnik Janez Moškrič (SDS) ter svetnika Matej Javornik (SMC) in Janez Žagar (SLS) vložili zato, ker je kljub večmesečnem usklajevanju z MOL iz končnega predloga nove ceste izpadel za lokalno skupnost najvitalnejši del ceste, to je od odcepa s Cesto v Karlovce pa vse do Podlipoglava in vznožja hriba, nad katerim sta naselji Javor in Pance. Ta del namreč predstavlja približno tretjino celotne ceste, o kateri so krajani menili, da bo vodila od Litijske ceste pa vsaj do križišča s cestama za Javor in Pance.

Oskubljena različica

Ker je od krajevnih predlogov ostala le oskubljena različica do kamnoloma v Sadinji vasi, je svet ČS Sostro na seji 4. novembra zavrnil njeno umestitev v izvedbeni del občinskega prostorskega načrta. To naj bi kot dokončno sicer potrdili 23. novembra na seji mestnega sveta.

V obširni obrazložitvi, zakaj ČS Sostro, Civilna iniciativa za zaprtje kamnoloma Sostro in krajani nasploh nasprotujejo omenjeni novi cesti, je med pomembnimi argumenti tudi to, da bi novi lastnik KPL na podlagi prostorsko potrjene nove »tovorne« ceste lahko ponovno pridobil dovoljenje za delovanje kamnoloma. In to kljub temu da si krajani želijo njegovega zaprtja, ne pa celo njegove širitve ali umeščanja novih okoljsko spornih dejavnosti (denimo gradnje asfaltne baze) na območju, kjer so tudi njihovi lokalni viri pitne vode.

ČS in krajani, živeči v Sostrem in okoliških zaselkih, so sicer načeloma podpirali gradnjo nove ceste v Sadinjo vas že od aprila letos, ko se je začela javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev izvedbenega dela OPN MOL, saj so pričakovali, da bo ta razbremenila za tovorni promet neprimerno Cesto II. grupe odredov. Ta do kamnoloma namreč poteka skozi strnjeno naselje in mimo šole.

Že takrat so zahtevali, da se jih vključi v pripravo predloga in iskanje najprimernejše trase, saj bi posegala v občutljivo območje naravnih vrednot, Nature 2000 oziroma tudi na območja najboljših kmetijskih zemljišč. In opozarjali, da cesta nikakor ne sme biti zgrajena le za potrebe širitve kamnoloma, ampak predvsem zaradi razbremenitve obstoječih. In zahtevali, da se od tovornjakov uničene ceste prenovijo še pred gradnjo nove.

Na seji sveta ČS Sostro so zatem 6. maja dali vedeti, da mora nova cesta zadoščati potrebam kraja in da je treba pri njeni gradnji upoštevati priporočilo, da se čim bolj zaščitijo kmetijska zemljišča, še zlasti pa narava v neokrnjeni dolini Konjščice. In dodali, da je območje od Litijske ceste do sedeža ČS Sostro prepredeno s številnimi cestami (Cesta na Urh, Dobrunjska cesta, Cesta II. grupe odredov), kar je treba upoštevati pri umeščanju nove. Predlagali so še, da bi bilo treba hkrati urediti priključka Sostrske ceste in Ceste v Češnjico na novo cesto, narediti nov dovoz do kamnoloma, območje od vrtca do šole preoblikovati v območje za pešce in da se predel od šole do križišča s cesto v Češnjico opredeli kot cona z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro. Na območju celotne Ceste II. grupe odredov pa naj bi zgradili tudi enostranski pločnik in kolesarsko stezo.

Konec maja je sledil terenski ogled lokalnih, mestnih in državnih predstavnikov. Zadnji so dali vedeti, da je treba od Litijske do sedeža ČS Sostro rekonstruirati obstoječo Cesto II. grupe odredov, od tam naprej pa je bila zanje sprejemljiva različica ceste, ki bi potekala pod obronki hribovja.

Konec septembra so na seji sveta ČS Sostro, ki so se je udeležili tudi predstavniki iniciative za zaprtje kamnoloma, ugotovili, da je kamnolom občutno povečal svojo dejavnost in da tovornjaki močno obremenjujejo lokalno cesto. In zahtevali sestanek pri ljubljanskem županu. Ta je bil 29. oktobra. Tam so predstavniki ČS in civilne iniciative ugotovili, da je nova predlagana različica nove ceste 4c zgolj tovorna cesta do kamnoloma, kar je v temeljnem nasprotju z usmeritvami ČS.

Kot je razvidno iz zapisnika sestanka na Magistratu, je župan Zoran Janković navzočim dal vedeti, da je kamnolom Sostro v zasebni lasti ter da njegovo zaprtje ni v pristojnosti MOL. Prav tako pa ne menjava zemljišč v kamnolomu s tistimi ob obvoznici. Nobena namreč niso v lasti mesta. Jih pa ne odvrača od tega, naj storijo vse za prenehanje obratovanja kamnoloma. Namignil pa je, da bo novega lastnika kamnoloma na prvem skupnem sestanku vprašal, ali ga je pripravljen prodati občini. Če bo cena primerna, bi ga tudi odkupil. Izključil ni niti, da bi ga ob morebitnem prevzemu namenil za druge dejavnosti (na primer zapor).

Bo zmagal interes kapitala?

Povsem pa jih je razočaral, ko je dejal, da bo cesta, kot je predvidena v predlogu sprememb OPN MOL, v njem ostala, saj se dodatne spremembe ne morejo več vnašati, in da so optimalno različico potrdile tudi vse državne institucije.

Usoda nove ceste je zdaj izključno v rokah župana in njegove večine v mestnem svetu. Če bodo dopolnilo k predlogu OPN zgoraj omenjenih svetnikov prepoznali kot svoje, lahko rezervat zanjo izločijo iz prostorskega načrta. Ker je to malo verjetno, bo iniciativi za zaprtje kamnoloma in ČS Sostro najbrž ostalo le še, da bosta na vse možne načine skušali doseči zaprtje kamnoloma. Koncesija oziroma dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov poteče leta 2018, za izkopavanje peska pa leta 2021.

Odločno bodo nasprotovali morebitni širitvi kamnoloma, pri čemer imajo v rokah močno orožje, saj je vseh 15 hektarov, kamor naj bi se ta širil, v zasebni lasti. To pomeni, da sploh še ni zagotovljenih (odkupljenih) površin za nadaljevanje izkopov. Prizadevali si bodo tudi, da bi že nekaj let trajajočo predelavo gradbenih odpadkov opustili, državi in novim lastnikom pa dali vedeti, da zanje ni sprejemljiva kakšna še bolj ekološko sporna nova dejavnost, denimo asfaltna baza. Tam bi raje imeli državni zapor, športni park, drevesnico ali rastlinjake.