V ŠOU očitno ne poslušajo radia

Ljubljana – Potem ko je prvi študentski radio v Evropi lani praznoval 45 let delovanja in ko ga je v peticiji Reši RŠ podprlo več kot deset tisoč ljudi, se je letos spet znašel v neugodnem položaju. Ljubljanska študentska organizacija (ŠOU) je zavodu s potrditvijo proračuna za letos namenila 24 odstotkov manj sredstev kot lani.

Za nemoteno delovanje, kot pravijo njegovi ustvarjalci, Radio študent potrebuje vsaj dvesto tisoč evrov, ŠOU pa jim je letos namenila zgolj 137.000 evrov. »To je radikalno nizka postavka,« pravi odgovorna urednica Martina Dervarič. »Sicer nisem pristojna za finance, a si ne predstavljam, kako bomo preživeli letošnje leto s tako malo denarja. ŠOU je namreč edini zagotovljeni vir financiranja naše dejavnosti.«

Uredništvo je že pred sejo študentskega zbora prejšnji teden v skupni izjavi izrazilo zgroženost zaradi novega reza v sofinanciranje, kar po njihovi oceni kaže na popolno nerazumevanje pomena in delovanja zavoda Radio študent. »Zdi se mi, da ljudje, ki sestavljajo študentski zbor, ne poslušajo radia in ne razumejo, kaj pomeni in kako deluje. Zdi se, da imajo neko predstavo o tem, kakšen radio bi oni sami hoteli poslušati, toda to ne more biti merilo za to, kaj naj bo Radio študent,« opozarja njegova odgovorna urednica.

Pravijo, da razumejo

V študentski organizaciji, kot so zapisali v odzivu na izjavo uredništva, zavračajo očitke o nerazumevanju pomena in delovanja študentskega radia. Prav zato, kot pravijo, ker ga razumejo, se že več let dogovarjajo o soustanoviteljstvu z Univerzo v Ljubljani. V iskanju rešitve bi po njihovem mnenju morale pomagati tudi druge pristojne institucije. »Proračun ŠOU v Ljubljani za letos znaša malo manj kot tri milijone evrov, od tega je iz koncesijske dajatve predvidenih malo več kot 2,7 milijona evrov. V primerjavi s prejšnjim letom je proračun organizacije okrnjen za kar 34 odstotkov. Skladno s tem je organizacija prisiljena v zmanjševanje sredstev, kar se kaže tudi v zniževanju finančnih postavk zavodov, med njimi tudi Radiu študent,« še sporočajo iz študentske organizacije, o kateri so na dan sprejemanja proračuna v Večeru razkrili, da bi sicer lahko prihranila skoraj milijon evrov, če bi zemljišča za izvedbo enega najbolj megalomanskih projektov v njeni zgodovini – gradnje študentskega kampusa – kupila prej, kot jih je.

»Zdi se, da ŠOU pomeni neko simulacijo naše politične elite, izgublja smisel za celotno študentsko organiziranje in postaja vse preveč tržno usmerjena,« je še kritična Dervaričeva. »Čeprav se tudi ves čas zavedajo zmanjševanja sredstev, glede tega naredijo bolj malo. Lahko bi koristili razpisna sredstva in spodbujali projektno dejavnost, a tega ne počnejo.«

Podobno akcijo, kot je bila Reši RŠ, ko so s pomočjo poslušalcev in podpornikov lansko finančno leto končali z minimalno izgubo, bodo zaradi pomanjkanja denarja izvedli tudi letos. Bi bilo tako financiranje ena od možnih rešitev za RŠ? »Pripomore k stabilnejšemu stanju, kaj več pa za zdaj ne,« odgovarja Dervaričeva. Medtem poskušajo luknjo krpati še z marketinško in projektno dejavnostjo, a je tudi ta negotova, zato bo financiranje vendarle treba urediti na sistemski ravni, je prepričana odgovorna urednica. Tudi zato, »da RŠ ostane alternativa sedanjemu enoumju radijskih postaj«.