V zadnjih tednih dihamo nadpovprečno onesnažen zrak

Ljubljana – V prvih 18 januarskih dneh je bila onesnaženost zraka s prašnimi delci PM10 v središču Ljubljane kar šestnajstkrat previsoka; mejne vrednosti koncentracij niso bile presežene le dvakrat. S tem se nadaljuje trend lanskega leta, ko je bil zrak v primerjavi s predhodnimi leti znova precej bolj onesnažen.

V dneh, ko si je Ljubljana tudi uradno nadela naziv zelene prestolnice Evrope, so Ljubljančani in obiskovalci vdihavali s prašnimi delci PM10 čezmerno onesnažen zrak. Po podatkih spletnega portala okolje.info za merilno postajo v centru Ljubljane, ki stoji na prometno obremenjenem križišču Tivolske ceste in Vošnjakove ulice in deluje pod okriljem MOL, dovoljena mejna dnevna vrednost (50 μg/m³) ni bila presežena le 11. in 16. januarja. V prvih desetih dneh januarja pa so večkrat izmerili celo koncentracije, ki so presegale 100 μg/m³.

Neugodne vremenske razmere

Tako se nadaljuje stanje iz zadnjih mesecev lanskega leta, zaradi katerega so podatki o onesnaženosti zraka s PM10 za lansko leto – za vso državo, ne le za glavno mesto – precej slabši kot na primer v letih 2013 in 2014. Novembra je bilo na merilni postaji Ljubljana Center zabeleženih 19 preseganj, decembra pa celo 25. Po predpisih naj v celem letu ne bi bilo več kot 35 dni s preseženimi vrednostmi. Tudi na merilni postaji za Bežigradom, ki deluje pod okriljem agencije za okolje (Arso), je bilo prvič po letu 2011 znova preseženo dovoljeno število dnevnih preseganj v koledarskem letu. Zabeležili so 44 dni s preseženimi dnevnimi koncentracijami.

Tako na Arsu kot na občini glavni razlog pripisujejo neugodnim vremenskim razmeram (temperaturne inverzije, značilne za kotline, slaba prevetrenost, malo padavin). Glavni vir zdravju škodljivih prašnih delcev so sicer individualna kurišča, kar se pozna predvsem v hladnejših mesecih, ko je tudi večina preseganj dnevnih mejnih vrednosti. Pomemben vir je tudi promet, kar dokazuje merilna postaja v središču Ljubljane. Kot pravijo na občini, so podatki s te postaje značilni za območja, ki so pod neposrednim vplivom bolj obremenjenih prometnic, medtem ko so podatki merilne postaje Ljubljana Bežigrad bolj reprezentativni za povprečno sliko onesnaženja glavnega mesta.

Podatki za leto 2015 so tako skazili trend izboljševanja kakovosti zraka. Zaradi preseganja delcev PM10 v ozračju je državi že večkrat grozila kazen EU. Leta 2014 je tako ministrstvo skupaj z mesti, ki so najbolj problematična, pripravilo odloke o načrtih za kakovost zraka, lani pa še podrobne programe ukrepov. Dokument za Ljubljano vsebuje 36 ukrepov, ki naj bi bili izvedeni v obdobju 2014–2016, že letos pa bi morala mesto in država pripraviti nov program za novo triletno obdobje.

Občino smo prosili za pregled izvajanja programa, v katerem so ukrepi tako finančno kot časovno precej natančno opredeljeni. Zanimalo nas je, kateri so bili že izvedeni, kateri še bodo in kateri morda sploh ne bodo.

»Rokov ni mogoče določiti«

Pod »izvedeno« občina šteje pripravo lokalnega energetskega koncepta. Izpostavljajo tudi razpis za sklenitev energetskega pogodbeništva, ki je trenutno v teku in v okviru katerega naj bi bilo energetsko saniranih prek sto objektov v lasti MOL. A prvi rezultati tega projekta – če bo občini uspelo najti zasebne vlagatelje – bodo bržkone vidni šele v prihodnjih letih. Začeli so tudi pripravljati mobilnostni načrt za mestno upravo, ki bo končan spomladi, izpostavljajo pa še poslovni najem vozil na zemeljski plin za uporabo mestne uprave.

Iz odgovorov MOL gre sicer sklepati, da konstantnega nadzora nad izvajanjem podrobnejšega programa ukrepov ne vodijo. Na naše vprašanje, kateri ukrepi bodo izvedeni letos in koliko denarja je za posamezni ukrep zagotovljenega v mestnem proračunu, so na občini po štirinajstih dneh dali le splošen odgovor, da »večji del ukrepov poleg cilja zmanjševanja onesnaženosti zraka sledi tudi drugim ciljem, učinkoviti rabi energije, spremembam mobilnostnih navad, uvajanju novih tehnologij in ozelenitvi mesta. To so trajni ukrepi, ki se izvajajo v okviru stalnih nalog in za katere ni mogoče določiti roka njihove dokončne izvedbe«.

Kljub slabšim lanskim meritvam na občini ugotavljajo, da se kakovost zraka v Ljubljani postopoma izboljšuje. »Ljubljana v letnem povprečju že nekaj let ne presega več mejne dovoljene vrednosti delcev PM10 v zraku, ki znaša 40 µg/m³. Tudi število dnevnih preseganj se postopoma zmanjšuje,« pravijo. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z občine, so bili sicer pod to mejo na merilnem mestu Ljubljana Center le leta 2014. Vrednost 40 µg/m³ predpisuje evropska direktiva o kakovosti zraka, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija priporoča pol nižjo letno mejno vrednost (20 µg/m³), s čimer bi zaščitili zdravje ljudi. Dolgotrajna izpostavljenost PM10 namreč poveča tveganje obolevnosti za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Ta vrednost pa je trenutno presežena na obeh merilnih mestih v Ljubljani.

Popolna prepoved uporabe premoga

»Na področju onesnaženja z delci kratkoročnih ukrepov, katerih učinki bi bili vidni v letu ali dveh, ne more biti. Rezultati so vidni le postopoma,« na občini odgovarjajo na vprašanje, ali doslej izvedeni ukrepi že dajejo kakšne rezultate. Zaradi visoke čezmerne obremenjenosti zraka s PM10 v preteklih mesecih so lani že predlagali ministrstvu za okolje in prostor, naj prouči možnost za popolno prepoved uporabe premoga v malih kurilnih napravah. »Takih ukrepov ni mogoče, niti jih ni smiselno, uveljavljati zgolj v eni lokalni skupnosti, saj je pojav čezmernega onesnaženja pogojen z ravnanjem celotne regije,« menijo na MOL, kjer so sicer ugotovili, da v Ljubljani ni smiselno spodbujati mikrosistemov za daljinsko ogrevanje na lesno maso, temveč je bolj učinkovito vlaganje v obstoječa sistema daljinske toplote in plina.

Na ta dva sistema je v Ljubljani priključenih približno 74 odstotkov stanovanj. Približno četrtina pa po navedbah MOL še vedno uporablja individualna kurišča, ki so problematična predvsem zaradi uporabe slabih goriv, zastarelih in tehnološko ne najbolj primernih kurilnih naprav ter posledično nepopolnega, slabega zgorevanja uporabljenega energenta. Zato je, kot pravijo na občini, eden ključnih ukrepov širitev omrežij daljinske preskrbe z energijo in priključevanje novih stavb: »Cilj družbe Energetika Ljubljana, ki upravlja sistema, je, da se do leta 2024 ta delež poveča na 80 odstotkov.« Zadnjih pet let se sicer ta delež ni spreminjal.