Tiskane izdaje
Ljubljana – »Na naziv Ljubljana – zelena prestolnica Evrope 2016 smo zelo ponosni, saj nas uvršča na evropski in svetovni zemljevid trajnostnih mest, hkrati pa smo edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi, ki je prejelo ta prestižni naziv.«
To je le ena od misli ljubljanskega župana Zorana Jankovića, izrečenih na današnji tiskovni konferenci ob začetku »zelenih« aktivnosti, ki jih bo vse mesto deležno vse leto.
Tako imenovano zeleno leto bo razdeljeno na tematske mesece. Januarja bo nosilna tema pametno ravnanje z odpadki, februarja lokalna samooskrba, marca odgovorno ravnanje z vodo, aprila kakovost »zvočnega okolja«, maja zelene površine, junija energetska učinkovitost, julija biodiverziteta in čebele, avgusta trajnostni turizem, septembra trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka, oktobra les – neprecenljivi dar narave, novembra prilagajanje podnebnim spremembam, decembra pa eko inovacije, zelena delovna mesta in trajnostno lokalno upravljanje.
Vsaka od 17 četrtnih skupnosti bo po tri tedne skupaj zelena ambasadorka projekta, prva bo črnuška, zadnja sostrska. Med dogodki bo prvi že 11. januarja, ko bodo pred magistratom prižgali »zeleno luč«, izobesili zastavo zelene prestolnice Evrope 2016 in odprli infotočko, kjer bo prav vsak dan potekal različen program.
Štiri dni pozneje, 15. januarja, bodo na Krakovskem nasipu odprli fotografsko razstavo Ljubljana.Zate., 9. februarja bodo v Bruslju uradno prevzeli naziv zelene prestolnice, 10. marca bo v Ljubljani uradna otvoritvena slovesnost, junija pa bo v mestu potekal še izbor zelene prestolnice Evrope 2018.
Maskota zelene prestolnice je zmajčica Flora, ima pa tudi svojo himno Ljubljana.Zate, ki so jo spesnili v OŠ Poljane. Za vse aktivnosti in program je občina v proračunu zagotovila 600 tisočakov.
Pretiran ponos?
Zoran Janković med nastopom pred novinarji ni mogel skriti ponosa na to evropsko priznanje. Še več, zatrdil je, da je že med nominacijo in primerjavami mest videl, da v Ljubljani že delajo tisto, na kar se drugod šele pripravljajo. Dejal je, da jih vsepovsod celo prehitevamo in da si MOL postavlja visoke cilje, o katerih drugi sploh še ne razmišljajo. Tako je denimo poudaril, da pripravljajo načrt razvoja mesta do leta 2050 in da je eden glavnih ciljev odtis črnega ogljika spraviti na ničlo. Ali jim bo uspelo, sicer še ne ve, je pa prepričan, da bodo šli pogumno proti temu cilju, saj vedo, kaj hočejo. In ni pozabil dodati, da bi bila slika še boljša, če jim država v preteklih letih njegovega županovanja ne bi vzela več deset milijonov evrov.
Ko smo ga vprašali, kateri projekti bodo zaznamovali Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope, je dejal, da bo to gotovo podpis koncesijskih pogodb za Rcero z vsemi 37 občinami do konca februarja (trenutno jih je podpisanih 22), gradnja kanala C 0, uvedba 30 plinskih avtobusov, ki bodo zamenjali ekološko precej bolj sporne in dotrajane avtobuse na nafto, med manjšimi projekti pa je omenil električni vlak, ki bo vozil na Grad. Ponosen je tudi na to, da z odpadno toploto, ki jo je Yulon prej spuščal v zrak, ogrevajo bazenski kompleks Atlantis.
Na vprašanje, ali občina MOL letošnjo zimo prešla na bolj »zeleno« zimsko službo in namesto navadne uporabila več dražje ekološke soli oziroma se odpovedala posipanju s peskom, pa je župan odgovoril, da bodo 1200 kilometrov mestnih cest plužili in čistili po že uveljavljenih metodah in kategorizacijah. Da bi se odpovedali posipanju s soljo in peskom, ne pomišlja, saj bi sicer vse drselo, tako da bi ga Ljubljančani za tako potezo grajali, tisti, ki bi se poškodovali, pa celo tožili. Prednost bodo torej imele očiščene vozne površine, avtobusna postajališča in pločniki, kolesarji pa se bodo še naprej morali vso zimo voziti po soli in pesku. Zaradi tega bo trpelo tudi vse obcestno drevje, kanali, potoki in reke, kamor se na koncu steka večina presoljene meteorne vode.
Izzivi
Četudi smo na tiskovni konferenci slišali, da bo letos izvedenih »ogromno« aktivnosti za boljše okolje, ni nihče napovedal kakšne množične akcije, kot je bila Očistimo Slovenijo. Na dosedanjih akcijah odstranjevanja japonskega dresnika, ambrozije in drugih invazivnih rastlinskih vrst, ki so jih organizirali po četrtnih skupnostih, je namreč vedno sodelovala le peščica meščanov, čeprav je samo mestnih uslužbencev več kot 12 tisoč in bi lahko bili za zgled s kakšno akcijo Očistimo Ljubljano.
Velik izziv za MOL bo tudi izboljšanje kakovosti zraka v središču mesta. V včerajšnjem sporočilu za javnost je Iniciativa za demokratični socializem, ki je del Združene levice, zapisala, da letošnji zeleni prestolnici glede čistosti zraka ne kaže dobro. V prvem tednu novega leta so namreč urne koncentracije prašnih delcev PM 10 večinoma presegale mejno vrednost, večkrat čez ves dan in za več kot dvakratnik te vrednosti. Trdijo, da se nadaljuje trend iz preteklega leta, ko je bila mejna koncentracija PM 10 v Ljubljani od januarja do oktobra presežena 23 dni, s podatki za november in december pa je verjetno, da se je število dni približalo 35, kar je zakonska mejna letna vrednost za varovanje ljudi.
Za zdravje še nevarnejši manjši delci PM 2,5 so lani v Ljubljani dosegli najvišjo povprečno mesečno koncentracijo 34 µg/m³ (januarja), sicer pa se gibajo okoli 20 µg/m³. Slovenija se s temi vrednostmi uvršča na šesto mesto med najbolj onesnaženimi evropskimi državami. Po evropski epidemiološki študiji iz leta 2006 bi se v Ljubljani ob zmanjšanju onesnaženja s PM 2,5 z 20 na 10 µg/m³ število smrti zaradi onesnaženosti zraka zmanjšalo za 40 na sto tisoč prebivalcev.
Dodali so, da je mestni svet že junija lani potrdil vladni odlok o načrtu za kakovost zraka na območju MOL med letoma 2014 in 2016, a številni ukrepi, ki jih ta predvideva, niso uresničeni. Med njimi tudi prepoved vožnje tovornih vozil na severni obvoznici.
