V zeleni prestolnici Evrope odpadkov nočejo videti

Ljubljana – Ko smo pred dnevi opozorili na več kupov odpadkov okoli mostov čez Savo pri Šentjakobu, sta predstavnika Darsa in MOL zagotovila, da bosta za njihov odvoz poskrbela še isti teden. Prvi je obljubo držal, tisti iz Snage pa ne. A to seveda ni največja težava prestolnice z odpadki.

Dars je tako pretekli četrtek končno poskrbel za odvoz več sodov z odpadnim oljem in mastjo, ki so jih nemarneži med mostoma pustili že oktobra lani. Nasprotno pa mestne inšpekcije očitno niso dovolj prepričale fotografije Snaginega nadzornika, da bi odredila takojšen odvoz nekaj kubikov odpadkov z dveh večjih in ene manjše lokacije v okolici omenjenih mostov. In to kljub dejstvu, da je Ljubljana letos nosilka naziva zelena evropska prestolnica in bi se morala na področju varovanja okolja še posebej izkazati tudi s konkretnimi akcijami, ne le leporečenjem in osveščevalnimi predavanji ter filmi (v sredo so tako denimo pred magistratom predvajali film Ohranimo zeleno Ljubljano).

Odlagališč kolikor hočeš

Ko smo na terenu preverjali, kako Dars in MOL uresničujeta svoje obljube, pa smo v neposredni bližini oziroma v obcestnem grmovju ob Cesti v Prod (nad Zgornjo Zadobrovo) naleteli na dve še večji odlagališči odpadkov. Gre pravzaprav za »stari okoljski bremeni«, ki ju ne MOL, ne država ne kdo drug ni očistil. Četudi so nanju večkrat opozorili tudi predstavniki ČS Polje, ju niso odstranili. Še več, na starih kupih z gradbenimi odpadki (veliko je tudi azbestne kritine), so vidni tudi novejši dodatki v obliki odpadne avtomobilske plastike, odsluženega pohištva, jogijev in gum, pa tudi izolacijska zaščita kablov in žic.

Dovolj jim je opozarjanja

Predsednica ČS Polje Minka Jerebič je dejala, da bodo v tej četrni skupnosti v prihodnjih dneh izvedli še en terenski ogled vseh divjih odlagališč (zlasti ob Savi in Ljubljanici) in ga skupaj s fotografijami ter natančnimi lokacijami (koordinatami) poslali Evropski komisiji kot prijavo. Ultimat, ki so ga državi in MOL postavili kot skrajni rok za odpravo ali vsaj začetek odstranjevanja teh divjih odlagališč, se namreč izteče 29. februarja.

Jerebičeva je nad stanjem v svoji ČS razočarana, saj so bili ljudje vedno pripravljeni sodelovati z oblastjo, vendar ta zanje ni imela posluha. Tako so denimo, hoteli sami priskrbeti ljudi in težko mehanizacijo za nakladanje odpadkov na tovornjake, da bi očistili eno največjih divjih odlagališč na mestni zemlji – ob izteku Ceste Španskih borcev. S tem se je strinjala tudi Snaga, vendar z mestne uprave niso nikoli dobili končnega dovoljenja za izvedbo te skupne akcije krajanov, lokalnih podjetnikov in mestnega koncesionarja za odvoz odpadkov.

Program iz naslonjača

Predsednica ČS Polje je tudi izjemno kritična do ministrstva za okolje in prostor, ki je v javno razpravo dalo kar 240 strani obsegajoč osnutek programa ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja. Meni namreč, da gre še za en primer dokumenta, ki je nastal v pisarni in ne na terenu in da tudi podaljševanje javne razprave o njem (konec naj bi je bilo 4. marca) ne bo prineslo posebnih rezultatov.

Uvedite okoljsko policijo

Podpredsednik ČS Polje Marjan Cerar pa v njem pogreša okoljsko policijo, ki jo poznajo v sosednjih zahodnoevropskih državah. In sankcije zoper kršitelje. V Švici (Biel) te za okoljski prekršek lahko doleti celo dvodnevni zapor. Na MOP je zato poslal predlog, da bi se pogovarjali o uvedbi te okoljske policije. To naj bi bili neoboroženi ljudje v uniformah, podobnim policijskim (imeli bi celo podobne značke in napise). Njihova pristojnost bi bila možnost takojšnjega mandatnega kaznovanja do 500 evrov. Za težja kazniva dejanja pa bi lahko dal ovadbo na pristojnem sodišču. Okoljski policisti bi bili po njegovem mnenju lahko del policijskih enot, v mestih z več kot 50.000 prebivalci pa organizirani celo kot samostojni oddelki.

In dodal, da je »sit ponižujočega in žaljivega čiščenja za kriminalci, ki jim je lepa Ljubljana eno figo mar. In da se zato čistilnih akcij ne bo več udeleževal, saj se na koncu izpridijo v lažni medijski cirkus lažne povezanosti in prijateljstva, ki jim botruje zaplankanost, neolikanost, asocialnost ljudi, ki nas pacajo in smetijo«.