Varuhi okolja zagrozili občini in državi

Če divjih odlagališč v ČS Polje ne bodo začeli odstranjevati do konca meseca, jih bodo zaradi malomarnega odnosa do okolja zatožili evropski komisiji.

Objavljeno
18. februar 2016 16.49
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Vodstvu četrtne skupnosti Polje, v kateri brezvestneži odlagajo nevarne odpadke predvsem ob Savi in Ljubljanici, je prekipelo. Občini, državi in njunim inšpekcijskim službam je zagrozilo, da bo o divjih odlagališčih obvestilo evropsko komisijo, če ne bodo ukrepale do konca februarja.

Združenje krajanov Sp. Kašelj-Podgrad-Zalog, ki ga vodi Minka Jerebič (hkrati tudi predsednica četrtne skupnosti), je na nedavni seji razpravljalo o divjih odlagališčih v ČS Polje. Ugotovili so, da je ta pojav v zadnjih šestih mesecih postal skrb vzbujajoč zlasti na brežinah Ljubljanice in Save, kjer brezvestneži na »znanih starih lokacijah« odlagajo vedno več novih odpadkov.

Najbolj kritičen Šentjakob

Najhuje je pod mostovoma čez Savo pri Šentjakobu. Tam je po njihovih podatkih že vse od oktobra večje število sodov, v katerih je po njihovem prepričanju odpadno kuhinjsko olje. V novembru so nepridipravi en sod celo odprli ter vsebino zlili v reko. Kot zatrjujejo, so krajani in lokalna društva opozarjali na te nepravilnosti, vendar nihče ni ukrepal.

Društvo je zato ministrstvu za okolje in prostor, tamkajšnjemu inšpektoratu, nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, ljubljanski občini, svetu ČS Polje in podjetju Snaga poslalo ultimativni dopis. Od njih zahteva, da si nemudoma ogledajo vse lokacije divjih odlagališč v četrtni skupnosti in začno reševati ta problem s takojšnjim odvozom odpadkov in tekočih snovi v sodih. Organom so člani pripravljeni pokazati vsako lokacijo, »z namenom, da preprečijo onesnaževanje okolja in posledično ogrožanje zdravja ljudi, za kar so sicer krivi nevestni nepridipravi«. A so jim dali kratek rok za ukrepanje – le do konca meseca. Če bodo neuspešni ali neodzivni, jih bodo zatožili evropski komisiji. V ponedeljek so o tej problematiki razpravljali četrtni svetniki in sklenili, da morajo pristojne službe urediti vse v zvezi z odpravo divjih odlagališč na območju te četrtne skupnosti.

Stanje na terenu

Med včerajšnjim jutranjim ogledom odlagališč pod Šentjakobskim mostom in v bližnji okolici smo naleteli na pet manjših kupov odpadkov. Izstopali so odpadki v devetih srednje velikih sodih, pri čemer je bila večina zaprtih s pokrovi, dva s plastično folijo, eden pa je bil fizično poškodovan in odprt, tako da je iz njega tekla umazana voda. Ker je deževalo, se je počasi raztapljala tudi strjena mast, vse pa je po makadamski cesti odtekalo po brežini naravnost v Savo.

Tam smo srečali tudi dva nadzornika – s Snage in Darsa. Oba sta si ogledala okolico mostu in identificirala pet manjših divjih odlagališč. Sodi z olji in mastjo so bili v ozki odprtini med mostovoma, kar pomeni, da so na »Darsovi zemlji«, tri manjša odlagališča z odpadnim pohištvom in gradbenim materialom so na mestni zemlji, eno pa na državni (za nasilno odprto ograjo, ki vodi do pred časom delno saniranega desnega brega Save). Predstavnik Snage, ki je odlagališča fotografiral, je dejal, da bodo sode in druge odpadke, ki so na mestni zemlji, odstranili do konca tedna. Obljubil je, da bo posnetke takoj poslal mestni inšpekcijski službi, ki mu mora pisno odrediti odvoz odpadkov.

V pogovoru smo zvedeli še, da odvoz ni težava, kadar naletijo na manjše kupe gradbenih odpadkov ali ostankov pohištva in druge nenevarne odpadke. Bolj jih skrbi takrat, ko sumijo, da gre za nevarne odpadke (azbest, ostanki barv, lakov, olja, živalski odpadki ...). Z njimi so namreč povezani višji stroški tako zaradi nujnega strokovnega odstranjevanja kot poznejšega neškodljivega uničenja v pooblaščenih podjetjih. Eden od nadzornikov je priznal, da je še najlažje, če nekdo pokliče gasilce na številko 112 in prijavi najdbo nevarnih odpadkov. Ti se namreč odzovejo in ukrepajo najhitreje.

Prava rešitev

V zvezi z odlagališči okoli mostov pri Šentjakobu na obeh bregovih, ki so kljub številnim čistilnim akcijam še naprej priljubljena divja odlagališča, se postavlja vprašanje, kako se jih dokončno znebiti. Marko Dimnik, član vevške ribiške družine, ki ob Savi in Ljubljanici redno odkriva divja odlagališča, je prepričan, da zapore makadamskih cest ob mostovih pri Šentjakobu z zapornicami ali nasipi iz peska niso prava rešitev. Tako kot četrtni svetnik Marjan Cerar meni, da bi morali namesto tega spremeniti zakonodajo. Redna in okoljska policija bi morali imeti pooblastila, da brezvestneža, ki bi v naravi odlagal odpadke, izsledita tako s forenzičnimi sredstvi kot zaslišanji in drugimi preiskovalnimi metodami. In da bi smeli preventivno na kritičnih krajih postavljati video kamere ter posnetke zatem uporabiti kot dokazno gradivo v prekrškovnih ali kazenskih postopkih. Če bi, podobno kot v Avstriji ali Nemčiji, sledile še visoke mandatne kazni ali celo zapor, bi po njegovem prepričanju upadlo tudi število brezvestnežev. Bojazen pred drakonsko kaznijo ali zaporom bi večino odvrnila od nadaljnjega onesnaževanja narave.

Ker je Ljubljana letos zelena prestolnica, bi bilo zelo odmevno, če bi se skupaj z državo na območju celotne občine lotila odstranjevanja še vedno preštevilnih odlagališč odpadkov in po hitrem postopku sprejela take ukrepe in spremembe zakonov, ki bi okoljske onesnaževalce odvrnili že pri razmišljanju, ali je ceneje odpadek vreči v naravo ali pa ga odpeljati na ustrezno odlagališče.