Tiskane izdaje
Ljubljana – Nevarnosti odpornih sevov bakterij ne moremo ustaviti, če bolniki ne bodo razumeli, da je antibiotik namenjen izključno bakterijskim okužbam, je poudarila družinska zdravnica in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič.
Povečati zavedanje o varni rabi antibiotikov je namen akcije Manj je bolje, ki so jo ob včerajšnjem evropskem dnevu antibiotikov predstavili v ZDL skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS). O tem je pomembno ozaveščati zdravnike in še posebno bolnike. V akciji poudarjajo, da je treba antibiotike uporabljati skrbno, da ostanejo čim dlje učinkoviti. Sicer se bakterije spremenijo in postanejo odporne, kar zmanjšuje zmožnost zdravljenja infekcijskih bolezni in ogroža napredek na mnogih zdravstvenih področjih.
Ne gre za finančne prihranke
»Starši otrok in odrasli bolniki so velikokrat prepričani, da želimo zdravniki finančno prihraniti in se pritožujejo, ko ne dobijo antibiotika, če imajo na primer že več dni vročino. Zahtevanje in odklonilen odnos do odločitve zdravnika za nepredpis antibiotika pa sta velikokrat razlog, da zdravnik popusti in predpiše zdravilo, čeprav ga bolnik ne potrebuje,« je izpostavila dr. Poplas Susič. Pravi, da se to še hitreje zgodi v dežurni službi, ko zdravnik pacienta ne pozna in se za vsak primer odloči za antibiotik, njegov izbrani zdravnik pa se še zdaleč ne bi. Zato priporoča, naj pacienti raje obiščejo izbranega zdravnika v dnevni ambulanti, saj pacienti zdravstvene obravnave ponoči večinoma ne potrebujejo.
Strokovna direktorica je še povedala, da so v ZDL že pred šestimi leti zdravnike in druge zdravstvene delavce začeli strokovno izobraževati na tem področju, vsaj dvakrat na leto organizirajo izobraževanje o zdravljenju bakterijskih okužb, pa tudi delavnice komunikacijskih veščin s pacienti za vse zaposlene. Po zbranih podatkih zdravniki v ZDL predpišejo manj antibiotikov v primerjavi s kolegi v ljubljanski območni enoti zdravstvene zavarovalnice (OE Ljubljana) in glede na povprečje v Sloveniji. Na tisoč pacientov jih recept za antibiotik v ZDL dobi 201, v OE Ljubljana 240, povprečje v Sloveniji pa je 254. Slabši rezultati pa so na področju širokospektralnih antibiotikov. Zdravniki ZD Ljubljana in OE Ljubljana predpišejo izmed vseh predpisanih antibiotikov 10,7 širokospektralnih antibiotikov, v Sloveniji pa 8,7 odstotka.
Pomaga lahko antibiogram
Dejala je še, da so zdravniki obveščeni o svojem indeksu predpisa antibiotikov in hkrati na vpogled dobijo tudi povprečja predpisovanja drugih kolegov in se lahko primerjajo. Poudarila je, da je potrebno kontinuirano ozaveščanje in podajanje strokovnih informacij o antibiotikih pacientom in njihovim svojcem, le tako bo mogoče dolgoročno spremeniti razumevanje v družbi, da so antibiotiki ciljano zdravilo za določenega bolnika, za točno določeno bakterijsko obolenje in za natančno določeno obdobje. Pri tem lahko pomaga ciljana identifikacija povzročitelja z antibiogramom, za kar pa ima osnovno zdravstvo precej omejena sredstva.
»Tudi v Sloveniji moramo biti pozorni«
»Antibiotiki so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb, in ne delujejo na viruse, zato jih ne uporabljamo za lajšanje simptomov, kot so boleče žrelo, mišice, vročina ali zamašen nos,« je poudaril prof. dr. Milan Čižman, dr. med. Pravi, da je Slovenija pri predpisovanju antibiotikov sicer v boljši polovici med razvitimi državami, vendar pa moramo biti pozorni. Po lanskih podatkih o 28 državah EU, Islandiji in Norveški je bila poraba tako imenovane definirane dnevne doze na 1000 prebivalcev na dan v Sloveniji 14,5, povprečje EU pa je 22,4; samo šest držav (Nizozemska, Estonija, Švedska, Latvija, Avstrija in Nemčija) je imelo nižjo ambulantno porabo antibiotikov od Slovenije, kar zveni dobro, a je še vedno previsoko zaradi problemov z odpornostjo bakterij. V obdobju od leta 2000 do 2015 je Slovenija prva leta znižala porabo antibiotikov kar za 30 odstotkov, v zadnjih letih pa ni več napredka. Predvsem bi bilo treba znižati predpisovanje v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Murske Sobote.
Manj za dojenčke
Med cilji ambulantnega predpisovanja je zapisano, da dobi antibiotik vsak drugi prebivalec Slovenije, vsak četrti Šved, vsak tretji Američan. Po mnenju dr. Čižmana bi morali predpisovanje znižati za okužbe, pri katerih antibiotik ne koristi. Tako na primer meni, da se šest od sedmih vnetij osrednjega ušesa pozdravi samo po sebi. Ugotavlja, da bi tudi pediatri morali predpisovati antibiotike bolj racionalno. Največ receptov dobijo otroci v drugem letu starosti, ko gredo v vrtec. V prvem letu starosti dobi recept skoraj vsak drugi dojenček, kar je po njegovem preveč, ker so mame doma. Meni, da bi bilo otroke treba bolj zaščititi pred okužbami, ki jih dobijo od staršev in obiskov. Več je treba narediti tudi pri izobraževanju ljudi, meni dr. Čižman. Po podatkih Eurobarometra iz letošnjega aprila je namreč trditev, da antibiotiki ubijajo viruse, zanikalo oziroma pravilno odgovorilo samo 43 odstotkov vprašanih.
Globalni problem
Predsednica ZPS Breda Kutin je povedala, da so se z veseljem odzvali povabilu k skupni akciji, saj ne gre za varčevanje na račun bolnikov, ampak za naraščanje odpornosti bakterij na antibiotike, kar postaja globalni problem. Pomembno je zavedanje o varni uporabi antibiotikov, saj če jih jemljemo velikokrat, ne primejo več, in ko jih resnično potrebujemo, učinki niso pravi. Meni, da bi ob stavkovnih zahtevah zdravnikov lahko naredili dober kompromis, če bi zmanjšali uporabo antibiotikov, za kar bi zdravniki dobili od pet do deset minut več časa za pogovor z bolniki; tako bo odločitev, kdaj je potreben antibiotik, res utemeljena. V anketi na facebooku, ki so jo izvedli na ZPS, se je med drugim kar 94 odstotkov sodelujočih opredelilo, da je pojav odpornosti na antibiotike že zunaj nadzora, zato ne morejo narediti ničesar, pri čemer se je po mnenju Kutinove potrebno zamisliti. Navade se spreminjajo počasi, kampanje ozaveščanja nimajo učinka takoj, vendar se da z malimi koraki veliko narediti.
