Več sto podrtih dreves v Tivoliju in na Rožniku

Ljubljana – Na območju Krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib, Golovca in Ljubljanskega gradu zaradi polomljenih ali nevarno nagnjenih dreves veljajo izredne razmere. Ker zaradi razsežnosti vremenske ujme še niso odstranili vseh nevarnih dreves, Ljubljančanom svetujejo, naj tja še nekaj dni nikar ne hodijo.

Lena Marion, arboristka iz podjetja Tisa, ki ima v MOL koncesijo za vzdrežavnje mestnih dreves, je povedala, da je najhuje na območju Tivolija in Rožnika oziroma v ljubljanskem živalskem vrtu in ob Cesti 27. aprila. Tam skupaj z gasilci, komunalnimi delavci in revirnimi gozdarji odstranjujejo številna visoka drevesa.

Živalski vrt zaprt

Ljubljanski Večni poti so se včeraj do tal priklanjala drevesa in mnoga so tudi klonila pod težo žleda in snega. Eno je okoli desete ure zgrmelo čez cesto naravnost na hišo na Cesti 27. aprila. Veje so poškodovale ograjo, streho, balkon in tik pred vhod v hišo pahnile debel betonski zid. Okoli poldneva je Maks Sušnik, ki tam stanuje, vihtel lopato in poskušal očistiti pločnik, gasilci so že požagali deblo in veje ter zagotovili prehodnost Večne poti – a kljub temu je premikanje po njej spominjalo na vožnjo po poligonu. »Sosed me je poklical v službo,« je malce nemočno rekel Sušnik. »Ko sem prišel, so k sreči težave že reševali gasilci in zaposleni v Tisi.«

To je bilo samo eno od več sto dreves, ki so se usuvala po ljubljanskem Rožniku in padala na Večno pot. Nekatere so tudi zaposlenim v Živalskem vrtu Ljubljana otežile pot do delovnega mesta – tistim, ki so seveda sploh lahko prišli do Ljubljane. »Danes je bilo treba v službo z motorko,« so si opazke izmenjevali zaposleni. In enako je veljalo za pot iz službe, kajti po gozdu, ki obkroža živalski vrt, je večkrat silovito zarohnelo in se kmalu zatem zaslišalo zastrašujoče pokanje. »Podrtih je več kot sto dreves,« je ocenila Barbara Mihelič, strokovna vodja v živalskem vrtu.

Drevesa in veje so poškodovale nekaj objektov, kletk, izruvale vodovodno cev, popoldne je ena veja padla na streho ptičje stavbe in se zapičila v hodnik ... Prosto pot na svobodo so imeli risi, kozorogi, gamsi, mufloni, gvanaki, nekaj časa tudi volkovi, poškodovana je bila ograda pri levih. »Nevarne živali so v notranjih prostorih, zato jih nič ne ogroža,« je zagotovila direktorica živalskega vrta Zdenka Barbara Ban Fischinger. Ograda se je podrla tudi pri volkovih, a so zaposleni zavarovali prostor, sicer pa se v tem času precej raje držijo v brlogu in jih nikakor ni mikal sprehod na hladno. Popoldne pa so vseh pet volkov vendarle preselili v zaprte prostore. »Ko so prišli na pomoč gasilci, smo imeli kljub temu pripravljeno varovanje z anestezijskimi puškami. Te živali niso agresivne, a se lahko, če so prestrašene, odzovejo nepredvidljivo,« je razlagala direktorica.

Največ škode je v zgornjem delu živalskega vrta, kjer živita risa. Niti onadva nista pokazala volje, da bi pogledala, kaj je za ogrado. »Risinja je še naprej čepela na svoji smreki,« je počutje mačke komentirala Miheličeva. »Tudi divjad se je vrnila k polnim jaslim, precej pa so se prestrašile antilope.«

Veterinar Pavel Kvapil je, ko je okoli poldneva vidno utrujen zapuščal nočno izmeno, opisal razmere: »Skrbeti je bilo treba za varnost ljudi in živali.« Pokanje in padanje dreves je različno vplivalo na počutje živali, nekatere so menda celo uživale. »Kamele so se igrale s kosi podrtega drevja in jih okušale,« se je nasmejal. Bistveno drugače je bilo v Gangini ogradi. »Slonico je nenavadni ropot tako prestrašil, da je za nekaj časa nehala jesti, tudi šimpanzi so vznemirjeni.« Biologinja Irena Furlan je jutro preživela z manjšimi živalmi. Zjutraj je hranila papige, samirije, surikate, divje kunce in živali v otroškem delu živalskega vrta, je naštevala. Posebnega vznemirjenja pri teh ni opazila, le kapibare so bile precej prestrašene. Živalski vrt bo preklica zaprt.

Zavetišče brez elektrike

Ob njej je bil Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana in veterinar. Ker je bilo zavetišče brez električne energije, je bilo njihovo delo omejeno na oskrbo živali, zato je priskočil na pomoč živalskemu vrtu. »V zavetišču zaradi izpada elektrike nimamo ogrevanja, zato smo zaprosili za ogrevanje na plin,« je opisal razmere na Gmajnicah. Najmanj dva dni bo trajalo za odpravo težav. Zato je Oman prosil ljudi, naj v takšnih razmerah ne vozijo živali v zavetišče, tudi zaradi lastne varnosti, saj je pot obkrožena z drevoredom, kjer se veje še vedno lomijo.

Kakšne bodo posledice žleda in snega na območju MOL, za zdaj ni mogoče oceniti, bo pa škoda ogromna. To kažejo visoki kupi polomljenih dreves, ki jih od vsepovsod vozijo v skladišča Tise v neposredni bližini Ceste v Prod blizu Zaloga.

Na ožjem območju Ljubljane je žled po besedah Marijane Tavčar z Zavoda za gozdove Slovenije najmočneje lomil na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Šmarne gore, Golovca, Rašice in Grajskega hriba. V gozdovih na ravnini je škoda manjša. Na zavodu menijo, da je poškodovana četrtina vse lesne zaloge, natančne ocene pa bodo znane v prihodnjih dveh tednih. Ker gre za katastrofo velikih razsežnosti, bodo pripravili sanacijski načrt, ki ga mora prej potrditi ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Če bo načrt podprla država, bodo proračunski denar porabili za sadike, če ga ne bo, se bo obnova zavlekla oziroma bo ta nekoliko prepuščena naravnemu razvoju. Občina bo financirala škodo v občinskih gozdovih, za obnovo pa bo tako kot zasebni lastniki imela možnost pridobiti državne subvencije.

Zavod za gozdove Slovenije svetuje lastnikom, naj počakajo z ogledom svojega gozda, dokler razmere za dostop ne bodo varne. Nato naj se v zvezi s prihodnjim ukrepanjem obrnejo na svojega revirnega gozdarja. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najpozneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov.

Gasilci brez odmora

Na delu po Ljubljani je bilo ves konec tedna in včeraj več kot 200 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Največ težav po besedah poveljnika Gasilske brigade Ljubljana Tomaža Kučiča povzročajo polomljene veje in drevje. V Ljubljani ni območja, kjer ne bi bilo najmanj enega dogodka, ko je bilo treba posredovati. Skupaj so jih do včeraj dopoldne našteli več kot 500.

Matjaž Šušteršič z oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL pričakuje, da bo sanacija posledic vremenskih razmer potekala še vsaj danes. »Intenzivnost del se nadaljuje, saj se veje in drevje še vedno lomita,« je ocenil Šušteršič. Največ težav je na območjih, kjer ni elektrike, in sicer so to včeraj bila območja Rašice, Gameljn, Lipoglava, Prežganja. Brez nje so bili včeraj tudi posamezni objekti na Cankarjevem vrhu.

Zaprte šole na obrobju mesta

Zaradi slabih vremenskih razmer so bile včeraj zaprte vse štiri podružnične šole OŠ Sostro – POŠ Janče, Lipoglav, Prežganje in Besnica, v katerih ni elektrike, prav tako niso vozili šolski avtobusi. Varstvo mlajših učencev je bilo zagotovljeno na centralni OŠ Sostro, na kateri je tudi včeraj pouk potekal normalno; manjkali so le posamezni »vozači«, ki zaradi neočiščenih cest niso mogli v šolo. Ravnateljica OŠ Sostro Mojca Pajnič Kirn je povedala, da si bodo od gasilcev izposodili agregate za ogrevanje prostorov v podružnicah, tako da bo danes tudi v njih potekal pouk, šolske dejavnosti pa bodo prilagodili razmeram. Veliko učencev prihaja iz različnih vasi, šolski prevozi pa bodo danes organizirani iz vseh smeri, kjer so cestne razmere varne. Kosila in malice jim bodo dostavili iz centralne šole.