Tiskane izdaje
Ljubljana – Potrebe po paliativni oskrbi so velike, saj v Sloveniji vsako leto umre le nekaj manj kot 20.000 bolnikov in večina jih potrebuje paliativno oskrbo. Vendar njen razvoj v vseh slovenskih regijah ni enak, ugotavljamo ob današnjem svetovnem dnevu hospica in paliativne oskrbe.
Čeprav je bil Državni program paliativne oskrbe sprejet marca 2010, v Sloveniji še vedno deluje ena sama mobilna paliativna enota na Gorenjskem, v okviru Splošne bolnišnice Jesenice, predviden pa je razvoj mreže paliativne oskrbe (PO) po regijah, v kateri naj bi jih bilo 20. Pomemben letošnji dosežek pa je, da je področje paliativnega pristopa vključeno v Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva iz 2016 do 2025 in je tudi zaveza koalicijske pogodbe.
Naloga vsakega zdravnika
Paliativni pristop, ki pomeni celostno vodenje bolnika z neozdravljivo kronično boleznijo in pomoč njegovim bližnjim, potrebuje vsak bolnik s tako boleznijo, pravi državna koordinatorica skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje in anesteziologinja v Splošni bolnišnici Jesenice Mateja Lopuh, dr. med: »Obvladovanje simptomov napredovane bolezni je naloga vsakega zdravnika, včasih pa je pri negovanju potrebna pomoč patronažne medicinske sestre.
Vključitev v paliativno mrežo, ki jo razvijamo v Sloveniji, po ocenah potrebuje približno četrtina bolnikov in njihovih bližnjih v različnih obdobjih bolezni. Poudarjam, da blaženje simptomov napredovale bolezni, ne potrebujejo samo umirajoči bolniki in da paliativnega pristopa ne smemo skrčiti samo na skrb za umirajoče. Taka vključitev pomeni 24-urno pokrivanje kompleksnejših simptomov v domačem okolju, ob sodelovanju družinskega zdravnika, patronažne medicinske sestre in mobilne enote. Do vzpostavitve delovanja mobilnih timov v vseh regijah zagotavljajo 24-urno pokrivanje dežurni zdravniki.«
Lopuhova, ki vodi za zdaj edino delujočo mobilno paliativno enoto na Gorenjskem, od Medvod, Kamnika, Tržiča in Kranjske Gore do avstrijske meje, pravi, da so prejšnji mesec odprli prenovljeno dnevno enoto in prevzeli novo vozilo, ki ga bodo uporabljali za hišne obiske. Predvidoma bodo v splošni dogovor za prihodnje leto uvrstili tri mobilne enote za tri regije, potem pa postopoma še v ostale regije Slovenije. Končni cilj je 20 mobilnih enot za celotno Slovenije.
V Sloveniji sicer deluje 16 opredeljenih paliativnih timov v stacionarnih ustanovah. Podatke o njih je mogoče dobiti na spletni strani projekta Metulj, ki je namenjena strokovni in laični javnosti (www.paliativnaoskrba.si). Zraven je tudi interaktivni zemljevid Slovenije, iz katerega je mogoče s klikom dobiti tudi potrebne telefonske številke.
Potrebna je neprekinjena oskrba
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana deset let deluje prvi oddelek za akutno paliativno oskrbo (OAPO) v Sloveniji, kjer imajo šest postelj. Vodja OAPO Maja Ebert Moltara, dr. med., pravi, da je oddelek le majhen del neprekinjene oskrbe, vzpostavitev celotne paliativne mreže pa je proces, ki zahteva svoj čas. Na OAPO obravnavajo le del vseh paliativnih bolnikov Onkološkega inštituta, imajo približno 220 sprejemov na leto, s povprečno sedemdnevno ležalno dobo.
Pravi, da paliativna oskrba na Onkološkem inštitutu poteka dvonivojsko. Osnovno paliativno oskrbo svojemu bolniku zagotavlja vsak zdravnik onkolog (internist, radioterapevt ali kirurg). Kadar pa se pri nekaterih pojavijo kompleksnejši simptomi ali preplet več težje obvladljivih simptomov, telesnih, psihičnih, socialnih in duhovnih, lahko primarni tim oziroma lečeči onkolog zaprosi za pomoč specializiran tim OAPO, ki pomaga kot svetovalec ali pa se dogovorijo za sprejem pacienta na oddelek. Zdravnica še ugotavlja, da je v trenutnem izobraževalnem sistemu zdravstvenih delavcev področje PO zapostavljeno, to pomanjkljivost pa s svojimi izobraževanji zapolnjuje Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo SZD.
Spremljanje umirajočih in svojcev na domu
Za področje hospic oskrbe v Sloveniji pa že 21 let s svojimi petimi programi skrbi Slovensko društvo hospic (SDH), pri čemer je največji spremljanje umirajočih in njihovih svojcev na domu, skrbijo pa tudi za izobraževanje prostovoljcev. V SDH je zaposlenih 16 strokovnih delavcev v desetih območnih odborih po vsej Sloveniji, od tega 10 na področju sociale in 6 na področju zdravstva. Letos so zaposlili sedem invalidov preko javnih del, je povedala predsednica društva Renata J. Roban.
Lani je 140 usposobljenih prostovoljcev po vsej Sloveniji pomagalo 1901 uporabnikom, tako umirajočim kot svojcem, v njihovih programih detabuizacije smrti pa je več kot 9000 uporabnikov. Opaža, da se iz leta v leto povečuje število uporabnikov in da se čedalje več ljudi zanima za njihova izobraževanja za prostovoljce, ki potekajo večkrat na leto v različnih krajih Slovenije, trenutno se začenja program na Koroškem. Pred tednom dni so ustanovili območni odbor Slovenska Istra, v ustanavljanju pa je že enajsti v Notranjsko-kraški regiji.
V Ljubhospicu trenutno 8 oskrbovancev
V Ljubljani pa v okviru Lekarne Ljubljana (LL) od februarja spet deluje trenutno edina hiša hospica v Sloveniji – Ljubhospic z 12 posteljami; zgradbo je LL odkupila od ljubljanske občine, prej pa je v njej s svojim programom hiše hospica delovalo SDH. V Hiši Ljubhospic je trenutno 8 oskrbovancev, dva pa sta v postopku za sprejem, so povedali v LL. Od odprtja je v njej bivalo 62 oskrbovancev. Prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji, od Novega mesta do Črne na Koroškem.
Kot pravijo v LL, uporabnike oskrbuje multidisciplinarni strokovni tim. Za zdravstveno oskrbo skrbi zdravnik v sodelovanju z diplomiranimi medicinskimi sestrami, srednjimi medicinskimi sestrami, negovalkami in magistrom farmacije.
Zdravstveni del oskrbe vključuje tudi patronažno oskrbo. Za psihosocialni del oskrbe, ki se nanaša na odnos z uporabniki, svojci in ostalimi deležniki, pa skrbi vodja hiše, skupaj s socialnim delavcem, gospodinjo in dušebrižnikom. Zdravstvena oskrba je urejena z zasebno zdravstveno organizacijo, ki poleg oskrbe splošnega zdravnika zagotavlja tudi specialistično obravnavo uporabnikov. V tim so vključeni redno zaposleni in pogodbeni sodelavci.
Konec septembra so pripravili uvodni seminar za nove prostovoljce, udeležilo se ga je 15 ljudi. Oktobra so začeli z uvajanjem pri pomoči v hiši. Vključeni bodo lahko na različne načine – od prisotnosti med oskrbovanci do sodelovanja pri različnih dogodkih, pravijo v LL.rajev po Sloveniji, od Novega mesta do Črne na Koroškem.
