Večino ekoloških živil še vedno uvažamo

Na Pogačarjevem trgu se bo v soboto predstavilo 60 ekoloških kmetij, trgovcev in predelovalcev. Po ekološki hrani je vse več povpraševanja.

pet, 08.09.2017, 08:00

Po ekološka živila in dobrote

Na jutrišnjem Ekoprazniku bo 60 razstavljavcev, ker pa je ta trg preveč pester, na ITR ne morejo oceniti, kolikšen delež ta številka predstavlja v Sloveniji. Med njimi bo največ ekoloških kmetij, pa tudi več trgovcev in predelovalcev, ki bodo ponujali ekološka živila in dobrote, kozmetiko in druge eko izdelke in storitve. Nekaj pa bo tudi nekomercialnih razstavljavcev, predstavili bodo na primer ozaveščevalni projekt Za zdravje človeka in narave.

15.500

litrov vode je potrebne, da pride na police kilogram govejega mesa.

Ljubljana − Danes ljudje večinoma bolje vedo, kaj so ekološka živila, tudi nezaupanja je bistveno manj, ob šestnajstem Ekoprazniku, ki bo jutri od 8. do 15. ure na Pogačarjevem trgu, pravi direktorica organizatorja, Inštituta za trajnostni razvoj dr. Anamarija Slabe.

Ugotavlja, da se je v tem času zelo veliko spremenilo. Ob začetku je za ekološko kmetijstvo vedelo le malo ljudi, še zlasti pa je bilo ob pojmu eko oziroma bio hrana veliko nezaupanja. V Sloveniji je precej naraslo število ekoloških kmetij, razvila se je predelava ekoloških živil, na trgu pa je čedalje več tudi ekocertificirane neživilske ponudbe, ki uporablja ekološko pridelane surovine, kot sta na primer naravna oziroma ekološka kozmetika in tekstil.

Več ekološke pridelave, premalo podpore

Skupaj s tem razvojem pa se je ustrezno spreminjal tudi Ekopraznik, saj so med razstavljavce že kmalu povabili tudi tovrstne ponudnike. Tako pa so praznik, ki je bil sprva namenjen temu, da javnosti približa ekoživila in ekološko kmetovanje, nadgradili v prireditev za promocijo zdravega in okoljsko ozaveščenega življenjskega sloga. Razvil se je v največji in najstarejši specializirani prodajno-razstavni sejem ekološkega kmetijstva pri nas.

Dr. Anamarija Slabe ugotavlja, da se je obseg ekološke pridelave v Sloveniji v zadnjih letih povečal, narašča tudi povpraševanje po njej. Tudi število ekoloških kmetij, ki pridelujejo za trg, in ne samo za samopreskrbo, se povečuje, postajajo pa tudi vse bolj profesionalne: »Žal pa tega povečanja ne spremlja tudi ustrezno izboljšanje podpornih storitev za ekološko pridelavo, kot je kakovostno specializirano kmetijsko svetovanje, dobra organiziranost pridelave in podobno. Tudi zaradi tega danes veliko večino ekoloških živil še vedno uvažamo.« Zagotovo pa je zavedanje o neustrezni kakovosti hrane in škodljivih vplivih intenzivnega kmetijstva na zdravje in okolje, zlasti na tla in vodo, danes precej večje kot pred nekaj desetletji. Zato je tudi zanimanja za ekološka živila vsako leto več.

Na ogled bo tudi razstava Hrana v oblaku, ki je zasnovana interaktivno, tako da bodo obiskovalci skozi vprašanja in ustrezne prikaze spoznavali zgodbo o hrani iz različnih perspektiv. Izzvala jih bo z »lokalno-globalno« zgodbo o hrani – dobrini, ki jo smatramo za samoumevno. Predstavili bodo povezanost hrane z izbranimi ključnimi pojmi, kot so kmetje, tla, voda, semena, biotska raznovrstnost, pesticidi, zavržena hrana, embalaža, transport in pravična trgovina.

Lokalno + ekološko = idealno!

Obiskovalci bodo tako lahko izvedeli, da večino svetovne hrane še zdaleč ne pridelajo veleposestva, kot bi lahko najprej pomislili. Pravilni odgovor je, da kar 80 odstotkov svetovne hrane pridelajo male kmetije, še zlasti v državah v razvoju. Te pa žal le s težavo konkurirajo cenejši industrijski pridelavi. Zato so pomembne zlasti ekološke kmetije, ki ohranjajo naravne vire in pridelujejo kakovostna živila. Zato velja: »Lokalno + ekološko = idealno!«

Neprecenljiva voda

Spoznavali bodo tudi uporabo vode, brez katere lahko človek v povprečju preživi samo tri dni. Za vsak pridelek in izdelek pa je potrebna voda, ki na samem izdelku ni vidna, zato ji pravijo nevidna voda. Za stogramsko tablico čokolade se na primer porabi 2400 litrov nevidne vode, za kilogram banan 860 litrov, za kilogram riža 3400 litrov, za kilogram govejega mesa pa kar 15.500 litrov vode. »To so gotovo dejstva, ki kličejo k premisleku,« dodaja dr. Anamarija Slabe.

Jej lokalno, misli globalno!

Letos bodo Ekopraznik na Ploščadi nad Pogačarjevim trgom obogatili s predstavitvijo triletnega evropskega projekta EATHINK2015, ki ga podpira tudi ministrstvo za zunanje zadeve, s sloganom »Jej lokalno, misli globalno!«, takšen je tudi naslov razstave. Tako pa Ekopraznik postaja tudi informativno-izobraževalna prireditev, pravi dr. Anamarija Slabe.

Predstavile se bodo osnovne in srednje šole, ki v okviru projekta in programa ITR Šolski ekovrt povezujejo znanje o izzivih globalnega razvoja s šolskimi ekovrtovi. V triletnem projektu, ki se bo končal konec leta, sodeluje 14 držav. Učence, dijake in učitelje iz 137 šol so z več kot 200 različnimi dejavnostmi navduševali nad globalnim državljanstvom. Potovali so od šolskih ekovrtov do trajnostne, okoljsko in socialno pravične prehrane za vse državljane sveta, je povedala dr. Anamarija Slabe.

Na ITR pravkar končujejo tudi priročnik za globalno učenje za učitelje ter priročnika za šolske ekovrtove v angleščini, ki ga bodo številni partnerji projekta prevedli tudi v svoje jezike. Kot pravi, je bilo v okviru tega evropskega projekta pri nas ustvarjenih ali nadgrajenih skoraj sto šolskih ekovrtov, kar so trajni rezultati: »V projektu smo tudi ocenjevali spremembe v razumevanju globalne problematike, ki so jih učitelji in otroci doživeli skozi sodelovanje v dejavnostih, in ocene so bile zelo pozitivne.«

Približno 400 šolskih ekovrtov

V programu Šolski ekovrt je sicer v preteklem šolskem letu sodelovalo skupaj 110 osnovnih in srednjih šol, vrtcev in drugih vzgojnih zavodov, četrtina je bilo vrtcev. Od leta 2011, ko se je ta program začel, pa je v njem sodelovalo že več kot 400 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Večina je oblikovala svoj šolski ekovrt, ki ga oskrbuje še danes.

Prijavi sovražni govor