Večjih sprememb v mestnem prometu še ne bo

Ljubljana – Če bo občina v roku odpravila na tehničnem pregledu Fabianijevega mostu ugotovljene pomanjkljivosti, bo glavno mesto avgusta dočakalo dolgo napovedovano in pričakovano sklenitev notranjega cestnega obroča.

A večjih sprememb v ljubljanskem prometu, kljub nekaterim napovedim o delnem zaprtju Slovenske ceste in spremembi prog Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), kmalu še ni pričakovati.

Upravna enota je na tehničnem pregledu nove povezave med Roško in Njegoševo cesto prejšnji teden ugotovila več pomanjkljivosti in investitorju, ljubljanski mestni občini , določila 30-dnevni rok, da jih odpravi. S to povezavo bo sklenjen notranji cestni obroč, kar naj bi pomembno vplivalo na prometne razmere v prestolnici. O spremembah, ki se napovedujejo, se je v preteklosti že precej govorilo, a zdaj na občini oziroma v LPP še nimajo konkretnih načrtov za uva janje novih prometnih ureditev v središču Ljubljane.

Z oddelka za gospodarske dejavnost in promet so sporočili, da bo sklenjen notranji cestni obroč povzročil postopno prerazporeditev prometnih tokov tako, da tranzitni promet ne bo več potekal skozi središče. »Pričakujemo zmanjšanje prometnih obremenitev, zlasti na Slovenski cesti.« Na naše vprašanje, ali še razmišljajo o delnem zap rtju Slovenske ceste in kdaj bi se to lahko zgodilo, so odgovorili le, da je to še vedno možnost. »Pogoj za to je zmanjšanje tranzitnega prometa skozi središče, ki ga je treba preusmeriti na druge ceste.« Dodajajo, da bi Slovensko cesto zaprli med Šubičevo in Gosposvetsko, kjer pa bi še vedno vozili avtobusi, taksiji, določena vozila za dostavo in preskrbo, intervencijska vozila in kolesarji.

Iz LPP so sporočili, da uvedbe nove krožne proge v prvi fazi ne načrtujejo. »V prihodnje bomo najprej na obroč preusmerili določene obstoječe proge, ki ne bodo več obratovale skozi središče.« Napovedujejo, da se bodo skrajšali potovalni časi prog 2, 11 in 20, ki jih bodo preusmerili čez novi most. Tako preureditev Slovenske ceste kot uvedba dveh krožnih linij sta del predloga prometne politike MOL; oba ukrepa naj bi bila izvedena do konca leta 2015, natančnejši roki še niso določeni.

Brnič Jager za takojšnje ukrepe

Mestni svetnik Mirko Brnič Jager (SDS) je prepričan, da bi morali biti pri spremembah v prometu bolj odločni. Poudarja, da je treba odprtje notranjega cestnega obroča izkoristiti za reorganizacijo prog LPP in hkrati začeti elektrifikacijo. Že pred dobrim letom je dal pobudo, s katero se je strinjal tudi odbor za gospodarske javne službe in promet. Medtem so v okviru Civitasa Elana pripravili osnutek strategije za razvoj elektromobilnosti v MOL, v katerem LPP skoraj ni omenjen. Zapisali so le, da bo občina »spremljala tehnični razvoj električnih avtobusov in redno izvajala primerjalne analize med različnimi ekološko ustreznimi vozili za JPP«.

Brnič Jager vidi rešitev v dveh korakih. Z reformo LPP bi avtobuse, ki v središče pripeljejo po vpadnicah, speljali po notranjem cestnem obroču, nato pa bi se vrnili po isti vpadnici. Na vpadnicah bi naredili rumeni pas in tako en vozni pas odvzeli avtomobilom. Avtobusni promet znotraj obroča bi ukinili in uvedli električna vozila s kapaciteto za okoli deset ljudi, namenjena predvsem starejšim. Kot drugi ukrep navaja elektrifikacijo avtobusov in uvedbo trolejbusov z električnim napajanjem po zraku. Poudarja, da je to pomembno, ker ima Ljubljana velike težave s preseganjem mejnih vrednosti zdravju zelo škodljivih trdnih delcev PM 10. Meni, da bi se morali zgledovati po mestih, ki so takšne avtobuse že uvedla – Eberswalde, Boston, Zürich, Lyon ...

In finančni zalogaj takšnega projekta? Brnič Jager nima ocene vrednosti predlagane elektrifikacije LPP, a je prepričan, da bi nakup električnih avtobusov lahko pokrili s prerazporeditvijo sredstev, ki so namenjena za nakup metanskih avtobusov, stroški elektrifikacije prog pa da so »zanemarljivi v primerjavi s pomenom zdravja ljudi«. Omenja še pridobivanje evropskih sredstev in najem ugodnih posojil za do okolja prijazen projekt. Uvedba takšnega sistema bi spodbudila tudi gospodarstvo in zagotovila nova delovna mesta.

LPP električna vozila še niso prepričala

In kaj menijo o uvedbi električnih vozil v LPP? »Električna vozila imajo prednost v čistejšem pogonu, zniževanju ravni hrupa in zmanjševanju zdravju škodljivih delcev, a do zdaj niso pokazala rezultatov, ki bi nas prepričali v to, da lahko zanesljivo prepeljejo tako veliko potnikov, kot jih ima vsak dan LPP.« Zdaj so za potrebe mestnega potniškega prometa zelo primerni metanbusi (20 so jih kupili lani v okviru projekta Civitas Elan), ki imajo čist izpuh in zelo nizko raven hrupa in lahko prepeljejo več potnikov, dodajajo.

»V primeru manjših razdalj in manj potnikov (proge znotraj strogega središča mesta) ne izključujemo možnosti, da bi uvajali dodatna vozila na električni pogon.« Pri tem omenjajo, da v središču dve električni vozili (kavalirja) že obratujeta.