Veličasten spomenik z zanemarjenim ozadjem

Ljubljana – Takoj ko je popustil hud mraz, so se na gradbišču spomenika žrtvam vseh vojn pri Kazini začela obsežna gradbena dela. Tako je zdaj izza gradbene ograje že videti dele armiranega betona obeh stebrov, ki bosta glavni del spomenika.

Od konca avgusta, ko smo pisali o tem, da bo spomenik za 943 tisočakov zgradilo velenjsko podjetje Gorenje projekt in da naj bi prva dela začeli izvajati že v drugi polovici septembra, se ni zgodilo nič nepričakovanega. Arheologi so namreč že med sondiranjem terena – na kraju, kjer naj bi stala oba 17-metrska betonska monolita – izkopali dve sondi, dolgi po 4,5 in široki po dva metra. Četudi so kopali precej globoko, do treh metrov in pol, niso naleteli na nobene arheološko pomembne ostanke. Kot piše v njihovem preliminarnem poročilu, so vse pomembnejše arheološke plasti uničili že leta 1817, ko so porušili tamkajšnji kapucinski samostan in na njegovih obsežnih parcelah izkopali velike gramozne jame. Po odvozu gramoza so jih zasuli z ostanki samostanskih ruševin, obenem pa dokončno zasuli tudi novoveški obrambni jarek. Arheologom zaradi omejenih možnosti pozicioniranja in velikosti sond ni uspelo odkriti roba gramozne jame, zunaj katere bi lahko pričakovali ohranjene plasti in strukture iz starejših obdobij. So pa mimogrede ugotovili, da je celotno območje prepredeno s cevmi za odvod meteorne vode.

Ker so sondiranje opravili že 21. oktobra 2015, tudi ni bilo nobenih težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja (ker ni bilo pritožb sosedov, je to postalo pravnomočno 2. junija lani, le slab mesec po izdaji odločbe). Dela je sicer nekoliko ustavila zelo hladna zima, saj mraz ni dopuščal betoniranja, kljub temu pa najbrž ni večjih ovir, da spomenika ne bi dokončali do srede poletja. Izvajalec mora namreč delo opraviti v devetih mesecih.

Obujeni Plečnikovi načrti

Čeprav se mnogi še niso sprijaznili z zmagovito arhitekturno rešitvijo spomenika in njegovo umestitvijo v prostor, pa se z bližanjem slovesnega odprtja postavlja tudi vse bolj aktualno vprašanje, kako nadaljevati urejanje Južnega trga. Približno 1200 kvadratnih metrov velika parcela med Kazino in sosednjo hišo na vzhodni strani se bo kot odprt prostor namreč končala z dolgim in visokim belim zidom (neke vrste slepa fasada). In tako zakrila neurejeno območje med Kazino in Knafljevim prehodom.

Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan sta kot oboževalca Plečnikovih del prepričana, da bi morali Plečnikovo leto v Ljubljani izkoristiti za vnovičen razmislek o umeščanju njegove dediščine v mestu. Ta zanju niso samo Žale, NUK, cerkev sv. Mihaela na Barju in druge zgradbe ter notranja oprema, prav tako so njegova dediščina velikopotezni urbanistični načrti, tudi tisti, ki niso bili uresničeni ali pa le delno. Med zadnjimi je denimo nedokončana Plečnikova kopna pot od njegove hiše izpred trnovske župne cerkve, čez Gradaščico, po Emonski in Vegovi ulici mimo Trga francoske revolucije, na Kongresni trg, mimo parka Zvezda, ki bi se nadaljevala skozi propileje na Južni trg. Menita, da se ta pot ne bi smela končati pri omenjenem zidu, ki hermetično zapira večji del Južnega trga in vsaj za zdaj onemogoča njegovo odprtje vse do Knafljevega prehoda in naprej skozi prehod med hišami do Čopove ulice. Izdelala sta tudi idejni rešitvi, kako že vsaj stoletje zanemarjen Južni trg narediti privlačnejši tako za meščane kot turiste. Skupaj z omenjeno potjo bi lahko postal pomemben del sprehoda skozi ljubljansko zgodovino od Trnovega do Čopove.

Svojo idejo gradita na Plečnikovih propilejah kot zaključku Kongresnega trga in hkrati vhodu v Južni park. Po njunem mnenju brez propilej, ki vodijo v Južni park, Plečnikova pripoved ni zaokrožena. Kot argument navajata, da so tudi Campidoglio v Rimu po Michelangelovih načrtih dokončali šele leta 1940, skoraj štiristo let po njegovi smrti.

Zemljišča v zasebni lasti

Četudi se zdi ideja arhitektov o postavitvi propilej v višini zdajšnjega prečnega »zapornega« zidu všečna, še bolj pa ureditev široko odprtega Južnega parka z osrednjo sprehajalno avenijo, ki bi ga z obeh strani v obliki podkve zapirala kompleksa stavb, medtem ko bi se na skrajni severni strani končeval s polkrožnim objektom na mestu zdajšnje gostilne As, najbrž ni preveč realna. Večina zemljišč je namreč v zasebni lasti (nepremičninska in gostinska podjetja, univerza, stanovalci hiš ob Slovenski in Wolfovi, država ...), ideje lastnikov o urejanju prostora pa so povsem drugačne od zamisli ljubljanskih urbanistov.

Poleg tega se bo po vsej verjetnosti enkrat v tem ali prihodnjem desetletju v Južni trg močno zajedel načrtovani veleprizidek h Kazini, s katerim bi ljubljanska univerza reševala prostorsko stisko glasbene akademije (v njem naj bi bile koncertna dvorana in učilnice); februarja lani je prav zato od podjetja Hram holding kupila zemljišče v začelju Kazine. Poleg tega je vprašanje, kako bi na tako dobri lokaciji zdajšnje lastnike prepričali, naj se odpovedo lastništvu zemljišč, na katerih ima zdaj večina vrtove in drvarnice, eden od njih pa bi rad na območju nekdanjega letnega vrta Ria širil gostinsko dejavnost.

Nadgradnja spomenika

Precej bolj realen je njun predlog za nadgraditev državnega protokolarnega spomenika. Glede na to, da so arheologi v neposredni bližini izbrane lokacije za spomenik, pred vhodom v garažo pod Kongresnim trgom, izkopali tri dobro ohranjene prazgodovinske gomile, pravita, bi lahko izvedli njihovo rekonstrukcijo. Tako bi počastili spomin na davno umrle in pozabljene prebivalce in narode na naših tleh.

Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML) nad umeščanjem gomil ob spomenik žrtvam vseh vojn ni navdušen, saj bi bilo to smiselno le, če bi jih arheologi odkrili točno tam, ne pa več deset metrov stran. Kot zgodovinsko in turistično zanimivost pa bi jih lahko predstavili tudi drugje. Ni namreč izključeno, da bi ob morebitnem razkopavanju arheološko precej neraziskanega Južnega trga naleteli na ostanke iz rimskih časov in prazgodovine.

Javni natečaj?

Da bi razčistili dileme, kako urejati Južni trg, pa bi morali čim prej razpisati javni urbanistični natečaj. Z njim bi namreč tako mestno kot državno oblast in stroko prisilili, da v razpisnih pogojih dokončno pove, ali bo osnova urejanja Južnega trga dokončanje Plečnikove kopne poti, ki bi vodila skozi njegov načrt propilej v zelen park kot odprt javni prostor, ali pa bodo lastnike zemljišč še naprej prepuščali veri, da tam lahko počnejo, kar hočejo, ali jih prodajo kateremukoli investitorju za kakršenkoli namen. S predvidenim javnim prizidkom h Kazini so sicer že začrtali smer razvoja tega območja, vprašanje pa je, ali bo to dovolj, da se celovito obdela celotni kare med Čopovo, Slovensko, Wolfovo in Šubičevo – seveda v začelju hiš, ki ga obdajajo.



citat: Da bi razčistili dileme, kako urejati Južni trg, bi morali čim prej razpisati javni urbanistični natečaj.