Tiskane izdaje
Ljubljana – Znanstival je največji slovenski dogodek s področja promocije učenja, radovednosti, ustvarjalnosti in znanosti, v ta namen aktivirajo vso Hišo eksperimentov. O tem, kakšni so načrti v prihodnosti, smo povprašali Miha Kosa, ustanovitelja in vodjo Hiše eksperimentov.
Znanstvene dogodivščine na Znanstivalu po Ljubljani predstavljajo slovenski in tuji predavatelji. Od kod prihajajo?
Gledamo, da lahko naši demonstratorji na Znanstivalu izvedejo vse naše znanstvene dogodivščine, teh je vsaj dvajset. Potem so tu še vabljeni izvajalci iz Slovenije in tujine. Nekatere so obiskovalci že doživeli, nekateri so novi. Letos prihajajo iz Poljske, Malte, Francije, ZDA, Izraela, Češke in Madžarske.
Kakšna je njihova dodana vrednost?
Neposredno pred Znanstivalom izvajamo mednarodno šolo opolnomočenja za izdelavo in izvajanje znanstvenih šovov INSPIRE, ki se je udeležujejo ustvarjalci iz drugih centrov znanosti iz Evrope in širše. V petih dneh, od ponedeljka do petka, izdelajo nove znanstvene šove, ki jih v petek, na prvi dan Znanstivala, prikažejo javnosti. Kar nekaj najboljših udeležencev te šole iz prejšnjih let na novih Znanstivalih nastopa v vlogi novih vabljenih udeležencev. Hkrati pa smo stalno na preži za novimi biseri.
Kot ste zapisali v Račkah iz Hiše eksperimentov, objavljenem v Znanstivalopisu, smo pred leti lahko brali, da bo Hiša eksperimentov kmalu dobila nove prostore, saj so obstoječi pretesni. Da bo poskrbljeno za njeno redno financiranje in ustrezno število redno zaposlenih, saj Slovenija potrebuje institucijo, ki spodbuja radovednost, kreativnost, mišljenje z lastno glavo, postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov ter odgovornosti za dejanja. Kaj je s tem projektom?
Saj smo napisali, da so to novinarske račke. Hiša eksperimentov je resna institucija s področja spodbujanja in ohranjanja radovednosti – postavljanja vprašanj in iskanja odgovorov. Vzgajamo družbo, ki zna kritično razmišljati, ki ne verjame odgovorom, ki jih ne razume, in ki se ne pusti voditi za nos. Delamo na področju navduševanja ljudi vseh starosti za trajnostno izobraževanje, lani prejeli smo priznanje za promocijo učenja in znanja odraslih. Ustvarili in razvili smo mnogo originalnih aktivnosti in metod in uspešno jih izvajamo. Seveda v obsegu, ki nam ga določajo prostorski, človeški in finančni viri. Činitelji, ki bi nam lahko postavili infrastrukturo in zagotovili redno financiranje, se žal tega ne zavedajo. Ne zavedajo se kakovosti in vsebin, ki smo jih pripravljeni širiti. Vsebino imamo, potrebujemo samo vire. Ne za nas, za našo deželo.Večkrat v zgodovini Hiše eksperimentov se nas je hotelo stlačiti v okvir nečesa drugega. Hiša eksperimentov ima svojo identiteto in samostojnost. In te nismo in ne bomo ne prodali in ne dali. Preveč tega se že dogaja v naši družbi. Ne, mi ostajamo naši in sebi zvesti. Če to za ceno tega, da ne pridemo do večjih sredstev in večjih prostorov, je na žalost pač tako. Radi smo in bomo sodelovali z vsemi, ki imajo podobne, a originalne poti in cilje, a kot samostojna entiteta, tako v delovanju kot odločanju.
Hiša eksperimentov ne prejema rednega financiranja niti od države niti od mesta. Financira se iz projektov, ki jih uspete pridobiti, vstopnin ter sponzorskih sredstev in donacij. Ali lahko s tem poslujete?
Domujemo v prostorih, ki jih nam je dala v brezplačni najem MOL. Pri tem je imela največ zaslug takratna županja Vika Potočnik. Prostori so izredno tesni. Hkrati vsak dan gledam Cukrarno, pa pročelje nekdanje kasarne na Roški, pa Rog, pa ... Z idejami in širitvijo naših dejavnosti bi katerokoli od teh stavb lahko napolnili. Seveda so za to potrebna sredstva in volja. Trenutno nas je deset zaposlenih. Če v kratkem ne pridobimo kakšnih znatnih finančnih sredstev, nas bo moralo biti manj. To pa bo pomenilo manj naših aktivnosti. Da ne bo pomote – kakovost ne bo trpela, le kvantiteta.
Kako pa je s sponzorji?
Tudi pri sponzorskih sredstvih ni lahko. Premalo se o tem piše, a premalo se zavedamo dejstva, da vsakič, ko »privatiziramo«, beri prodamo drugim, kakšno naše podjetje, z redkimi izjemami ukinemo mnogo sponzorstev in vlaganj v neprofitne institucije, kot smo recimo mi. Zakaj bi delničarji v tujini čutili neko družbeno odgovornost do Slovenije? Pridobili smo tudi omejena sredstva preko infrastrukturnega programa Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS – ARRS. Ko oziroma če bo dedek Mraz ali Božiček Slovencem postavil ustrezno Hišo eksperimentov, bo moral računati na dejstvo, da je dodatna sredstva za to treba zagotoviti že prej. Potrebovali smo jih že pred petimi leti, ali pa desetimi. V trenutni situaciji bi želel zagotoviti delo obstoječim in še dvema dodatnima ustvarjalcema eksperimentov, pa tudi druge aktivnosti hiše. Nujno pa bi potrebovali ustrezne prostore in opremo za strojno in lesno delavnico. Nujno.
Radi poudarite, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, vendar pa, če se Janez ne uči naprej, bo spet postal Janezek in kot takšnega ga bodo jemali tudi drugi. Kakšen je prispevek Hiše eksperimentov v tem smislu?
Naša vizija je živeti in sodelovati v zdravi demokraciji, družbi z bistveno večino kritično razmišljajočih s sposobnostjo reševanja problemov. Misija Hiše eksperimentov je, da si prizadeva spodbujati radovednost in ustvarjalnost s sposobnostjo kritičnega mišljenja preko odprte komunikacije, raziskovanja in odkrivanja. Naše temeljne vrednote pa so opolnomočenje družbe s spodbujanjem strasti do učenja, radovednosti, ustvarjalnosti, dialoga in dvoma, s sprejemanjem napak, ki so nujni del izkustvenega učenja, z iskrenostjo in s spodbujanjem drugih pri doseganju skupnih ciljev. Večkrat se vprašam, komu naša vizija ustreza in komu ne. Verjamem, da bodo tudi v prihodnosti v nas udarjale razne strele. Ampak te so tudi indikatorji. Saj pravijo, da višja kot je gora, več strel vanjo udari.
