Vlada klesti tudi pri javnem prevozu

Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek se je včeraj v znak podpore evropskemu tednu mobilnosti v službo pripeljala z vlakom in kolesom, v nastajajočem rebalansu proračuna za leto 2014 pa se sredstvom za javni potniški promet napovedujejo »ostri rezi«, kar za javni promet ne pomeni nič dobrega.

To je na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Trajnostna mobilnost v Ljubljanski urbani regiji, ki jo je organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), priznal v. d. generalnega direktorja direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Žlender: »Ostri rezi, ki so predvideni v javnem potniškem prometu, pomenijo propad sistema.« Žlender je bil jasen, da bo zmanjšanje sredstev v rebalansu proračuna zapisano (kolikšno naj bi bilo, ni razkril), a ostaja optimističen, da bodo kasneje ta denar dobili nazaj. »Sicer lahko zapremo vrata in gremo domov.«

Da napovedano zmanjševanje proračunskih sredstev za javni potniški promet vzbuja skrb, je dejal tudi Boštjan Koren, direktor Potniškega prometa na Slovenskih železnicah. Izpostavil je, da prevozniki zgolj s prihodki od vozovnic ne morejo preživeti. Tudi sicer so sogovorniki – prevladovali so predstavniki ljubljanske in drugih občin regije – opozarjali na vlogo države, ki bi morala na najvišji ravni odločiti, da bo dala prednost JPP, in bili do njenega delovanja precej kritični. »Za JPP ta država v zadnjih 20 letih ni naredila tako rekoč nič,« je dejal Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa.

Negativni trendi

Tako ne presenečajo že znani podatki o povečevanju uporabe osebnih avtomobilov in zmanjševanju javnega prevoza. Število prevoženih kilometrov z osebnimi avtomobili se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojilo. Slovenija je po deležu uporabe osebnega avtomobila za vsakodnevne opravke na vrhu držav EU, bolj avtomobilsko usmerjeni so le na Cipru. Vzrok za veliko odvisnost Slovencev od avtomobilov lahko delno pripišemo tudi prostorskemu načrtovanju naselij in slabi povezavi z javnim prevozom, prav tako pa ne smemo zanemariti vloge infrastrukturne politike, ki je vsa ta leta veliko večino sredstev namenjala predvsem za avtoceste in le malo za posodobitev železnic.

Pozitivni primeri

Da vse le ni tako negativno, so z nekaterimi primeri pokazali predstavniki občin. Matej Gojčič, namestnik direktorice RRA LUR, je na primeru Ljubljane omenil Bicikelj, zapiranje mestnega središča za avtomobile, širitev plačljivih con za parkiranje in za ta konec tedna napovedano zaporo osrednjega dela Slovenske ceste. »To so majhni kamenčki, ki pa skupaj pomenijo kar velik korak.« Velik uspeh sta doživela tudi podaljšanje nekaterih linij LPP v primestne občine in enoten sistem subvencioniranja vozovnic za študente in dijake, ki ga je ministrstvo vpeljalo lani. Oba ukrepa sta pripomogla k večjemu številu potnikov na avtobusih in vlakih.

»Dobro je imeti zastoje«

Letošnji teden mobilnosti, ki se mu je pridružilo 32 slovenskih občin in se bo z dnevom brez avtomobila končal v nedeljo, s sloganom Vaš korak za čistejši zrak opozarja, da lahko posamezniki sami vplivamo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili med glavnimi onesnaževalci. »Ljudem mora politika povedati, da morajo spremeniti potovalne navade, se odpovedati avtomobilu, da je to dobro za njih,« je dejal ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki meni, da je največja težava pri uresničevanju začrtanega »omahovanje«. »Redki politiki si upamo reči, da je dobro imeti zastoje v prometu.«

A ljudem je treba ponuditi dostopen, udoben in cenovno ugoden javni potniški promet, so se strinjali udeleženci okrogle mize. »Če ne bodo imeli kakovostne alternative, bodo ostali pri avtomobilih,« je dejal Boštjan Koren.

Že dolgo je tako znano, da je nujna integracija JPP, torej povezava medkrajevnih in mestnih avtobusov ter vlakov z enotno vozovnico in usklajenimi voznimi redi. Projekt država izvaja že od leta 2007. Pred slabim letom so napovedali, da naj bi zaživel leta 2014. Toda razpis, ki ga je ministrstvo objavilo konec lanskega leta, je bil neuspešen in poleti dokončno ustavljen. Kakšne bodo nadaljnje aktivnosti, Žlender včeraj ni povedal, je pa dejal, da »močno soglašamo, da nadaljujemo integracijo JPP, in upamo, da jo bomo izpeljali še dovolj zgodaj, da se počrpajo evropska sredstva«. Rok za izplačilo se izteče konec leta 2015.