Vodja županovega kabineta je lahko v pripravljenosti tudi ponoči

Ljubljana – Tanja Dodig Sodnik, vodja kabineta ljubljanskega župana, je bila lani v stalni pripravljenosti nad 2000 ur oziroma več, kot je bilo v letu rednih delovnih ur. Kot pojasnjujejo na občini, je v stalni pripravljenosti tudi ponoči in ob koncu tedna.

Tudi na ljubljanski občini dodatek za stalno pripravljenost, ki so ga inovativno izkoristili na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze, dobro poznajo. Lani ga je vsaj enkrat prejelo 65 uslužbencev mestne uprave, leto prej 63. To je dobra desetina zaposlenih v mestni upravi. Po podatkih za lani in predlanskim je ta dodatek vsak mesec dobivalo od 32 do 43 uslužbencev, v zadnjih treh letih je skupna letna vsota, izplačana v ta namen, dosegla od 59.000 do 64.000 evrov bruto, leta 2011 je presegla sto tisočakov. Kot pojasnjujejo, se dodatek izplačuje na podlagi sklepa o izvajanju stalne pripravljenosti v MOL, do njega pa so upravičeni na posameznih delovnih mestih v kabinetu župana, sekretariatu mestne uprave, na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP), oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo (OZRCO), inšpektoratu ter mestnem redarstvu. Stalno pripravljenost posameznemu uslužbencu odredi župan oziroma direktorica mestne uprave s sklepom, v skladu z razporedom, ki ga pripravijo vodje organov oziroma organizacijskih enot. Izplačilo dodatka se izvede na podlagi dejansko opravljenih ur stalne pripravljenosti, pojasnjujejo.

Župan, podžupani in direktorica mestne uprave niso v stalni pripravljenosti, pravijo na občini. Med vodji oddelkov po številu izplačanih ur stalne pripravljenosti v preteklih dveh letih izstopa vodja županovega kabineta Tanja Dodig Sodnik. Predlanskim je bila v stalni pripravljenosti 1929 ur, lani pa kar 2076 ur. Za primerjavo: lani je bilo rednih delovnih dni 255, kar pri osemurnem delavniku pomeni 2040 delovnih ur – brez dopusta in bolniške odsotnosti. Dodig Sodnikova je za stalno pripravljenost lani prejela 7260 evrov bruto dodatka oziroma 3944 evrov neto (povprečno 330 na mesec), v letu 2014 je neto izplačilo znašalo 3557 evrov (okoli 300 evrov vsak mesec). Lani je bila v stalni pripravljenosti vsak mesec od 146 do 198 ur.

Odzivni čas: 90 minut

Kako je lahko zaposleni toliko ur v stalni pripravljenosti, kakšne obveznosti ima v tem času? »Javni uslužbenec mora biti v času stalne pripravljenosti dosegljiv po telefonu. Dolžan se je javiti na službeni telefonski klic oziroma najkasneje v desetih minutah odgovoriti na neodgovorjeni klic in, če tako narekujejo okoliščine, priti na delovno mesto oziroma drug kraj, kjer je treba opraviti delo, čim prej, najkasneje pa v 90 minutah od sporočila,« na vprašanje, kaj pomeni stalna pripravljenost, odgovarja direktorica mestne uprave Jožka Hegler.

Kot pojasnjuje, je s sklepom določeno, da se stalna pripravljenost za vodjo kabineta župana začne od ponedeljka do petka po koncu delovne obveznosti in traja do 7. ure naslednjega dne, v soboto, nedeljo in na dela prost dan pa traja stalna pripravljenost od 7. ure do 7. ure naslednjega dne. Heglerjeva dodaja, da pri določitvi stalne pripravljenosti upoštevajo odmore in počitke, ureditev nočnega in nadurnega dela, posebno varstvo določenih kategorij javnih uslužbencev ter enakomerno obremenitev javnih uslužbencev.

Dosegljiva na telefon

V zvezi s stalno pripravljenostjo Dodig Sodnikove Heglerjeva pravi, da »vodja kabineta dnevno tudi v popoldanskem ali večernem času opravlja delovne obveznosti. Predvsem gre za usklajevanje obveznosti župana ali koordinacijo drugih oddelkov in služb mestne uprave oziroma številnih delegacij oziroma dogodkov, ki se dnevno odvijajo v Ljubljani. Vodja ima na svoji vizitki navedeno številko mobilnega telefona in je vedno dosegljiva na telefon. Po potrebi tudi pride na delovno mesto ali drug kraj.« Kakšne nujne obveznosti se lahko pojavijo ponoči, da dodatek dobiva tudi v nočnem času, Heglerjeva ni pojasnila. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, kako pogosto se zgodi, da vodja županovega kabineta v času pripravljenosti opravlja delo. Ko pride do takega primera, uslužbenec za tisti čas dobi izplačano nadurno delo, ne pa tudi dodatka za stalno pripravljenost, pravi direktorica mestne uprave.

Osnovna bruto plača Tanje Dodig Sodnik znaša 3042 evrov (okoli 1800 neto). Ne prejema pa le dodatka za stalno pripravljenost, temveč tudi dodatek za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Leta 2014 ga je, kot je pokazal nadzor inšpektorata za javni sektor, prejela največ med zaposlenimi v mestni upravi, in sicer 5783 evrov bruto (od 300 do 600 na mesec). Inšpektorica je sicer ugotovila, da dodatek k plači ni presegel 20 odstotkov osnovne plače, kolikor je zakonska omejitev.

Dodig Sodnikova – na MOL je prišla skupaj z Jankovićem iz Mercatorja, kjer je skrbela za odnose z javnostmi – je ob stalni pripravljenosti in povečanem obsegu dela še članica svetov zavodov Ljubljanski grad in Lekarna Ljubljana, ustanovna članica Pozitivne Slovenije, v javnih evidencah pa jo najdemo tudi na direktorskem mestu v manjšem zasebnem podjetju Tekom-Dodig storitve.

Glede na sklep o izvajanju stalne pripravljenosti se ta dodatek v kabinetu župana poleg vodje lahko izplača še vozniku funkcionarjev ter vsem zaposlenim v odsekih za mednarodne odnose in protokol ter za odnose z javnostmi. Zaposlenim se dodatek lahko izplača za pripravljenost do 22. ure, vodjema odsekov ter vozniku pa tudi za nočno pripravljenost. Lani ga je sicer poleg Dodig Sodnikove prejemal le še voznik Bojan Povše. V stalni pripravljenosti je bil kar 1700 ur in za to prejel 1369 evrov neto.

Mnenje računskega sodišča

Vprašanja, kako je s stalno pripravljenostjo v občinskih upravah, smo naslovili na inšpektorat za javni sektor, ki je lani ugotovil nepravilnosti pri izplačevanju tega dodatka na nekaterih fakultetah. Dobili smo splošen odgovor, ki potrjuje, kar se je pokazalo že v primeru fakultet: da je ta dodatek precej ohlapno urejen v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in v kolektivni pogodbi za javni sektor. Inšpektorat doslej ni izvajal nadzora o izplačevanju tega dodatka na nobeni od slovenskih občin.

Mirko Pečarič, profesor na ljubljanski fakulteti za upravo, je pojasnil, da za uslužbence v občinskih upravah načeloma velja enaka ureditev kot za druge uslužbence v javnem sektorju. »Glede na področno zakonodajo, ki velja za gasilce, policiste, zdravnike, sodnike, tožilce, vojake, bi veljalo, da se tak dodatek izplačuje pretežno za varovanje življenja, zdravja, premoženja ljudi ali pravnih oseb oziroma temeljnih človekovih pravic v manj ugodnem delovnem času.« Dodaja, da bi bilo treba za sodbo o tem, ali so izplačila dodatka upravičena, vpogledati v vse dokumente in obrazložitve občine, hkrati pa opozarja na mnenje računskega sodišča, ki je v reviziji poslovanja mariborske občine v letih 2008 in 2009 zagovarjalo stališče, da stalna pripravljenost na občinski ravni ni potrebna.

»Po naši oceni stalna pripravljenost, ki pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi prihoda na delo zunaj njegovega delovnega časa, za naloge, ki se izvajajo v okviru mestne uprave, ni potrebna. Občinska uprava izvaja naloge, ki niso takšne narave, da jih ne bi bilo mogoče predvideti vnaprej, in tudi niso tako nujne, da bi bila za njihovo izvedbo potrebna skoraj stalna dosegljivost javnega uslužbenca,« je računsko sodišče zapisalo v poročilu za mariborsko mestno upravo, ki je leta 2008 izplačala dva tisočaka bruto tega dodatka, leto kasneje pa deset tisočakov. Dodatek za stalno pripravljenost so v Mariboru plačevali tudi vozniku funkcionarjev, a so revizorji ocenili, da stalna pripravljenost za opravljanje prevozov ni potrebna. Menili so, da bi opravljanje prevozov lahko zagotovili z nadurnim delom ali prerazporeditvijo delovnega časa.

Naš drugi sogovornik, pravni strokovnjak, ki ni želel biti imenovan, je skeptičen do tolikšnega izplačevanja tega dodatka na občini. Meni, da bi razlogi za stalno pripravljenost za vodjo županovega kabineta lahko obstajali le v izjemnih okoliščinah (kriza, demonstracije, neredi v mestu, poplave, izredne razmere ...), podobno pa velja tudi za vodje drugih oddelkov. Opozarja še na »nonstop« stalno pripravljenost: »V stalni pripravljenosti ne more biti ista oseba nepretrgano vse dni v mesecu ali letu – to delovnopravno ni dopustno, ker bi pomenilo, da je omejena njena svoboda gibanja in zasebnost.«

O stalni pripravljenosti na drugih oddelkih mestne uprave bomo pisali jutri.