Vodna elektrarna v reviziji, sončna na čakanju

Ljubljana – Medtem ko je občina naročila revizijo študije o energetskih potencialih Ljubljanice, sončna elektrarna ob centralni čistilni napravi v Zalogu že več kot pet let čaka na gradnjo.

Čeprav je od objave javnega naročila za izdelavo študije o energetski izrabi Ljubljanice ob hkratni ureditvi krožne plovne poti minilo že več kot leto dni, izsledki okoli 90 tisoč evrov (brez davka) vredne študije še niso znani. Kot so pojasnili na Energetiki Ljubljana, ki je njen naročnik, sta izvajalca, podjetji IBE in LUZ, dokument pripravila do roka, ki se je iztekel januarja. Toda občina je naročila revizijo študije, ki naj bi bila končana šele konec aprila, tako da predstavitve ugotovitev o energetskih potencialih Ljubljanice ni pričakovati pred majem.

Rešitev z gradnjo zapornic

Na Energetiki sicer pojasnjujejo, da trenutno energijo proizvajajo na lokaciji Te-tola v Mostah, kjer kot gorivo uporabljajo tudi lesno biomaso, v šišenski toplarni ter s tamkajšnjo sončno elektrarno. »V ta portfelj bi želeli vključiti tudi elektriko, pridobljeno iz hidroenergije – študija bo pokazala dejanski potencial. Ker za potrebe soproizvodnje električne energije na lokaciji Te-tola, konkretno za kondenzacijsko obratovanje, potrebujemo tudi hladilno vodo iz Ljubljanice in ker v času nizkega vodostaja obstaja problem izpustov vode iz kondenzatorjev nazaj v reko, pričakujemo, da bo študija opredelila tudi rešitve z gradnjo zapornic na Ljubljanici, z dvigom nivoja in omilitvijo vpliva kondenzatorske vode na Ljubljanico in seveda istočasno preverila tudi možnost njene energetske izrabe.« Kot še poudarjajo, pričakujejo, da bo študija dala takšno rešitev, ki bo maksimirala sinergije vseh ukrepov ali posegov, od zagotovitve pogojev za že opisano kondenzacijsko obratovanje soproizvodnje na lokaciji Te-tola do energetske izrabe, plovne poti, ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti in ihtiologije.

Za odgovor na vprašanje, kaj novega lahko prinese že deveta študija o energetski izrabi in plovnosti Ljubljanice, ki jo je v zadnjih 25 letih naročila ljubljanska občina, bo tako treba počakati še najmanj mesec dni. Še dlje pa verjetno na to, ali bo tudi ta dokument, tako kot mnogi pred njim, obležal v predalu ali pa se bodo na občini in Energetiki dejansko odločili za korak naprej bodisi na področju gradnje malih hidroelektrarn bodisi pri uvajanju krožne plovne poti.

Priprava papirjev po polžje

Že več kot pet let pa je minilo, odkar je javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) od občine kupilo zemljišče v Zalogu za potrebe gradnje sončne elektrarne. Konec leta 2010 so z nakupom zelo hiteli, zato so se – kot kaže razvoj dogodkov v naslednjih letih, upravičeno – pojavljali očitki, da gre predvsem za polnjenje oziroma reševanje mestne blagajne tik pred iztekom proračunskega leta. Te je takrat podkrepilo dejstvo, da je bila končna cena za kvadratni meter, ki jo je Vo-Ka plačala občini, trikrat višja, kot je le nekaj mesecev prej znašala ocenjena vrednost zemljišč.

In kje je danes projekt? Kot je na zadnji seji mestnega sveta na vprašanje svetnice NSi Mojce Kucler Dolinar odgovarjal direktor Vo-Ke Krištof Mlakar, so bili izdelani dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in idejna zasnova. Dejal je, da gradbeno dovoljenje pričakujejo konec junija ali na začetku julija. Kaj lahko se zgodi, da se bodo te napovedi izkazale za preoptimistične, saj smo na ljubljanski upravni enoti izvedeli, da vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za sončno elektrarno še niso prejeli.

Mlakar je sicer napovedal, da jo bodo začeli graditi prihodnje leto, čeprav je bila gradnja sončne elektrarne predvidena v strateškem načrtu podjetja do leta 2016. Po Mlakarjevih besedah je razlog za zamik, da se bo gradnja izvajala sočasno z izvedbo tretje faze centralne čistilne naprave (CČN), s čimer naj bi optimizirali proces in izpolnili zahteve prehoda na srednjenapetostno omrežje z 10 na 20 kilovoltov. Naj spomnimo, da se širitev CČN že nekaj let odmika, ker občini zanjo ne uspe pridobiti evropskih sredstev. Ko jih bodo dobili, pa jih čaka še pridobivanje gradbenega dovoljenja, za kar bo po ocenah potrebno kar leto dni.

Vrednost investicije je še vedno ocenjena na 1,3 milijona evrov (leta 2010 je Vo-Ka za to zemljišče občini odštela 6,15 milijona evrov). Mlakar je še napovedal, da se bodo z gradnjo sončne elektrarne z nazivno močjo enega megavata tudi zmanjšali stroški delovanja čistilne naprave.