Vozniki ljubljanskih avtobusov opozarjajo na šikaniranje

Razmere v LPP: Triinpetdeset delavcev toži podjetje, nekateri med njimi pa opozarjajo, da so zaradi tega deležni mobinga.

Objavljeno
27. junij 2016 14.15
Posodobljeno
28. junij 2016 08.45
Mojca Zabukovec, Maša Jesenšek
Mojca Zabukovec, Maša Jesenšek
Ljubljana – Javno podjetje LPP od leta 2013 ne posluje več z izgubo. Tudi na račun delavskih pravic, saj so voznikom mestnih avtobusov v tem letu prenehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, s čimer so stroške dela na letni ravni zmanjšali za milijon evrov. Triinpetdeset jih podjetje toži, nekateri med njimi pa opozarjajo, da so zaradi tega deležni mobinga.

Tožba je le vrh nezadovoljstva, zaradi katerega so se štirje vozniki mestnega avtobusa odločili, da opozorijo na slabe razmere v tem javnem podjetju, ki sicer zaposluje 550 voznikov. »Lani je dalo odpoved kar dvajset mladih voznikov,« pove eden izmed delavcev. Tako kot ostali sogovorniki želi tudi sam ostati anonimen iz strahu pred delodajalcem. Podjetje, kot opozorijo delavci, jim ne plačuje opravljenih nadur, ampak jim namesto tega brez njihovega soglasja za nazaj briše bolniško ali dopust. Če pa ima voznik opravljenih premalo delovnih ur zaradi neustrezne razporeditve, in torej ne po lastni krivdi, se mu brez njegovega soglasja piše dopust, opozarjajo. Problem je po njihovem tudi razporejanje urnikov voženj, ko se delovni dan z nekaj vmesnimi prostimi urami zavleče do večernih ur. »Vsakokrat ko zamenjajo vozni red, je slabše. Leta 2008 smo deljeno delali dvakrat na mesec, zdaj je tako vsak drugi dan,« pravi eden voznikov. »Smo kot taksi. Kolikor voziš, toliko plačajo.«

Tudi sanitarije na končnih postajah po njihovem niso primerno urejene, ponekod jih sploh ni. Problem je tudi, da avtobusov ne vzdržujejo, težave so z zračenjem. »Je pa to verjetno zato, ker ne vozi direktor, ampak mi,« pripomni drugi zaposleni v LPP. Delavci opozorijo tudi na ustrahovanje vodstva podjetja, katerega direktor je Peter Horvat. »Delavec, ki je opozoril upravo, da mu zagotovi odmor za malico, ki mu pripada po zakonu, je dobil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja,« zatrdi eden sogovornikov.

Mobing nad žvižgači

Po tem, ko je 53 zaposlenih voznikov lani vložilo tožbo, ker so jim v LPP prenehali plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa se pritiski vodstva, kot so opozorili sogovorniki, stopnjujejo. To potrdijo tudi v Pravni hiši, ki zastopa delavce LPP. Tisti, ki so vložili tožbo, so po njihovem »stalno podvrženi mobingu, dobivajo slabše avtobuse, imajo slabšo razporeditev delovnega časa in so sistematično podvrženi ustrahovanju«. Zgolj v enem tednu so se v njihovi pisarni oglasili štirje zaposleni LPP z opisanimi očitki. »Odkar so delavci vložili tožbo, se je odnos delodajalca do delavcev spremenil,« pravijo v Pravni hiši.

V LPP očitke o mobingu in kršitvah zakona v zvezi z izplačilom opravljenih nadur zavračajo. Kot pravijo, so »iz tega naslova že imeli inšpekcijski nadzor«, a da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. »Voznik lahko takšno ravnanje vedno prijavi vodstvu podjetja oziroma inšpekcijskemu organu,« dodajajo. Toda v Pravni hiši opozarjajo, da kljub njihovim večkratnim pozivom vodstvo LPP ni hotelo predložiti odločbe ali zapisnika o domnevnem inšpekcijskem nadzoru.

Šestnajst nadzorov

Glede deljenega časa, ki se, kot opozarjajo delavci, pojavlja vse pogosteje, pa v LPP odgovarjajo: »V določenih primerih je možno, da ima voznik v enem tednu dve ali tri manj ugodne delovne naloge, da pa takšni primeri niso pravilo.« Na vprašanje v zvezi z onemogočanjem uporabe odmora za malico pa v javnem podjetju na kratko pojasnjujejo: »Do tega lahko pride zaradi nepredvidljivih razmer v prometu, a da v teh izjemnih primerih nadzornik prometa praviloma omogoči postanek z zamikom odhoda po voznem redu.«

Z inšpektorata za delo so sporočili, da so v LPP od leta 2012 opravili šestnajst inšpekcijskih nadzorov. Na podlagi ugotovljenih kršitev so izdali štiri upravne odločbe, ki se nanašajo na varnost pri delu in neurejene sanitarije, ter dva plačilna naloga, od katerih se eden nanaša na kršitve zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, na kar so med pogovorom opozorili tudi delavci, ko so dejali, da vodstvo podjetja »omejuje delo sveta delavcev«. Letos so opravili tudi nadzor v zvezi z delovnim časom zaposlenih, a postopek v tem primeru še ni končan. Če bodo inšpektorji o delovnem času zaposlenih še morali podati ugotovitve, pa bo o upravičenosti prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje odločalo delovno sodišče.

Leta 2013 je novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) prispevek za poklicne pokojnine, ki delavcem na težkih, za zdravje škodljivih delovnih mestih omogočajo predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil – s 4,2 odstotka na 10,5. Takrat je večina delodajalcev, tudi LPP, poklicnim voznikom prenehala plačevati prispevke, čeprav so jih po zakonu obvezani. V prehodnih določbah zakon namreč pravi, da so »delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi Zpiz-1 štela zavarovalna doba s povečanjem«, in da mora vlada v šestih mesecih, torej do sredine leta 2013, pripraviti uredbo o merilih za poklicno zavarovanje, na podlagi katere bo ministrstvo za delo pripravilo nov seznam delovnih mest, na katerih delavcem pripada poklicno zavarovanje.

Toda to se vse do danes ni zgodilo, več tisoč poklicnih voznikov pa že več kot tri leta ostaja brez plačanih prispevkov za poklicno zavarovanje, med njimi tudi 550 voznikov LPP. Približno desetina se jih je lani odločila, da neplačane prispevke za obdobje 2013–2016 iztožijo na sodišču. Po navedbah Pravne hiše gre v primeru voznika s povprečno plačo 1500 evrov bruto za prispevek v višini približno 150 evrov na mesec, kar je v treh letih naneslo 5400 evrov brez obresti. Ob 550 voznikih to znaša več kot tri milijone evrov. V Pravni hiši ne dvomijo, da bi ob uspehu prvih tožnikov na sodišču tožbo vložili tudi ostali vozniki.

Komisija brez pooblastil

Da pa je tožbeni zahtevek delavcev neutemeljen, menijo v LPP. »Vozniki LPP ne izpolnjujejo pogojev za poklicno zavarovanje,« pravijo in se sklicujejo na komisijo Zpiza za ugotavljanje delovnih mest in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Ta je aprila 2013 ugotovila, da v LPP »od 1. januarja 2013 zavarovalna doba s povečanjem ne šteje nobenemu delavcu več«. Toda v Pravni hiši so prepričani, da komisija Zpiza nima pristojnosti za odločanje o poklicnem zavarovanju, saj je z novim zakonom to naloga komisije ministrstva za delo, ki pa še ni ustanovljena. Do takrat je delodajalec obvezan plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, so prepričani v Pravni hiši, kjer poudarjajo, da protipravnega stanja za nazaj ni mogoče sanirati z odločitvami, ki veljajo za naprej.

Temu je pritrdila tudi Cvetka Gliha, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ). Kot pravi, so seznanjeni, da je Zpizova komisija opravila več ogledov v prevozniških podjetjih, tudi v LPP, a da do zaključkov ni prišla, kar po njenem tudi ni mogoče, »saj komisija za to nima več ne pooblastil ne pristojnosti«. Gliha tudi opozarja, da so delodajalci, tudi LPP, sklep, da prispevkov ne bodo več plačevali, sprejeli enostransko. »Opravili smo nešteto pogovorov, bili na Zpizu, Kadu, se pogovarjali z delodajalci, toda nič od tega ni bilo uspešno,« priznava sindikalistka. »Prepričani smo, da delavcem ta prispevek pripada. Bo pa zdaj očitno pot sodna.«

Da delavcem LPP ni preostalo drugega kot vložiti tožbo, saj v javnem ljubljanskem podjetju niso pristali na poskus mediacije, pravijo v Pravni hiši: »Je pa ureditev delovnih razmer v LPP tudi nekaj, kar bi moralo biti v širšem interesu, saj smo vsi uporabniki mestnih avtobusov«.