Vrsta kritik na osnutka ljubljanskih proračunov

Seja: Opozicija nezadovoljna z načrtovanjem proračunske porabe za prihodnji dve leti, župan kritike zavrača.

Objavljeno
24. oktober 2016 23.58
Zaključna 36 seja mestnega sveta Mol. V Ljubljani 7.7.2014
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Ljubljana – Svetniki so na današnji seji največ časa posvetili proračunskim temam – tako osnutkoma za prihodnji dve leti kot rebalansu za letošnje leto. Kritik na račun načrtovanja tudi tokrat ni manjkalo.

Več ur so včeraj svetniki posvetili osnutkoma proračunov za leti 2017 in 2018. Večina razpravljavcev je bila do osnutkov kritična, seveda pa tudi tokrat niso razpravljali svetniki Liste Zorana Jankovića, ki imajo večino v mestnem svetu. Dragan Matić je v imenu svetniške skupine SMC napovedal, da osnutkov ne bodo podprli, »ker so načrtovani nerealno in ne sledijo našim zavezam, da se bo zagotavljala varnost občanov in kakovost življenja ne glede na to, v katerem delu mesta živijo«. Poudaril je, da je proračun, kot že vrsto let doslej, premalo ambiciozen na področju poplavne ogroženosti in opozoril, da se projekt ureditve območja Brdnikove spet zamika: »Poplave ne bodo čakale, da bo MOL spoznala, da je treba protipoplavne ukrepe pospešiti.« Marija Horvat (Desus) se z njim ni strinjala in je pohvalila prizadevanja občine pri zagotavljanju poplavne varnosti.

Maja Urbanc (SDS) in Denis Striković (samostojni) sta se zavzela za povečanje sredstev za mlade, Nataša Sukič (ZL) pa za uvedbo participativnega proračuna, Janez Žagar (SLS) pa za več denarja za manjše projekte v vaseh na obrobju občine, na primer za manjša športna igrišča, ureditev OŠ Javor, ki jo MOL poskuša prodati, in ureditev manjših P+R parkirišč tudi ob manjših cestah, ne le vpadnicah.

Še en zasebnik obsojen na propad?

Več svetnikov je opozorilo, da sta osnutka nejasna, nekonsistentna in polna balasta, da niso jasno zastavljeni cilji in kazalniki posameznih projektov. »Tam, kjer je veliko napisano, je zgolj balast, tam, kjer pa se skrivajo pravi problemi, pa ni nič napisano,« je menil Anže Logar (SDS). Opozoril je tudi, da občina v osnutkih še vedno načrtuje gradnjo garažne hiše pod tržnico v javno-zasebnem partnerstvu, pri tem pa izrazil dvom, da bo občina našla zasebnika, ki bi bil pripravljen v projekt vložiti 21 milijonov evrov, pri čemer bi bila glede na trenutno število načrtovanih parkirnih prostorov cena izgradnje posameznega parkirnega mesta 42.000 evrov. »Daleč najdražje parkirno mesto, ki sem ga našel na trgu, je 17.000 evrov, » je dejal Logar in spomnil, da so zasebniki, ki so investirali v Stožice, v stečaju.

Matej Javornik (SMC) pa je podvomil o 55 milijonih evrov, ki so med investicijami namenjeni za kanalizacijo: »To so projekti, pri katerih imamo ogromno dela s pridobivanjem zemljišč in dokumentov, in enostavno si ne morem predstavljati, kako bomo v dveh letih naredili tako kompleksne projekte.« Da bi zagotovili več sredstev za še bolj nujno potrebno infrastrukturo, za vodovode, pa je v imenu četrtne skupnosti Sostro opozoril Janez Moškrič. Večino očitkov je župan Zoran Janković zavrnil, opozicijskim svetnikom pa očital »nakladanje«. Mirko Brnič Jager (SDS) mu je odvrnil, da je osnutek »zato, da se skritizira in da se kritike tudi usliši«. Osnutka sta bila na koncu z vsemi pripombami sprejeta s 26 glasovi za in devetimi proti.

Še pred obravnavo osnutka so svetniki potrdili rebalans letošnjega proračuna, s katerim se pričakovani prihodki zmanjšujejo za več kot 60 milijonov evrov. Da takšna višina proračuna odraža dejansko finančno moč MOL in bi morala biti osnova na načrtovanje odhodkov, je menil Matej Javornik. Mojco Kucler Dolinar (NSi) pa je zanimalo, od kod optimizem, da bodo letos prodali za 23 milijonov evrov nepremičnin, glede na polletno realizacijo, ki je znašala le dobra dva milijona evrov. Konkretnega odgovora ni dobila, temveč le napoved župana, da v proračun vnesejo vsa zemljišča, ki jih nameravajo prodati in da bodo tako delali še naprej.

Več svetnikov je presenetilo povečanje prihodkov na račun dobičkov javnih podjetij in zavodov, predvsem Lekarne Ljubljana, JHL in Energetike Ljubljana. Logar je opozoril, da se poleg dobičkov od teh istih javnih podjetij v proračun steka še dodatnih 15 milijonov iz poslovnih najemov: »To je 9 odstotkov proračuna od tako imenovanih kur, ki nesejo zlata jajca. Če karikiram – imate raje, da Lekarna Ljubljana da šest milijonov evrov, zato da župan še naprej trmari z garažno hišo pod tržnico, ali da so zdravila cenejša za šest milijonov evrov?« Janković ga je zavrnil, da zavaja in da vpliva na ceno zdravil nimajo ter zatrdil, da so cene javnih podjetij med najnižjimi v Sloveniji.

Še pred proračuni so svetniki za nov petletni mandat na čelu javnega zavoda Ljubljanski grad imenovali zdajšnjo direktorico Matejo Avbelj Valentan, ki je bila izbrana med tremi kandidati.

seji največ časa posvetili proračunskim temam – tako osnutkoma za prihodnji dve leti kot rebalansu za letošnje leto. Kritik na račun načrtovanja tudi tokrat ni manjkalo.

Več ur so včeraj svetniki posvetili osnutkoma proračunov za leti 2017 in 2018. Večina razpravljavcev je bila do osnutkov kritična, seveda pa tudi tokrat niso razpravljali svetniki Liste Zorana Jankovića, ki imajo večino v mestnem svetu. Dragan Matić je v imenu svetniške skupine SMC napovedal, da osnutkov ne bodo podprli, »ker so načrtovani nerealno in ne sledijo našim zavezam, da se bo zagotavljala varnost občanov in kakovost življenja ne glede na to, v katerem delu mesta živijo«. Poudaril je, da je proračun, kot že vrsto let doslej, premalo ambiciozen na področju poplavne ogroženosti in opozoril, da se projekt ureditve območja Brdnikove spet zamika: »Poplave ne bodo čakale, da bo MOL spoznala, da je treba protipoplavne ukrepe pospešiti.« Marija Horvat (Desus) se z njim ni strinjala in je pohvalila prizadevanja občine pri zagotavljanju poplavne varnosti.

Maja Urbanc (SDS) in Denis Striković (samostojni) sta se zavzela za povečanje sredstev za mlade, Nataša Sukič (ZL) pa za uvedbo participativnega proračuna, Janez Žagar (SLS) pa za več denarja za manjše projekte v vaseh na obrobju občine, na primer za manjša športna igrišča, ureditev OŠ Javor, ki jo MOL poskuša prodati, in ureditev manjših P+R parkirišč tudi ob manjših cestah, ne le vpadnicah.

Še en zasebnik obsojen na propad?

Več svetnikov je opozorilo, da sta osnutka nejasna, nekonsistentna in polna balasta, da niso jasno zastavljeni cilji in kazalniki posameznih projektov. »Tam, kjer je veliko napisano, je zgolj balast, tam, kjer pa se skrivajo pravi problemi, pa ni nič napisano,« je menil Anže Logar (SDS). Opozoril je tudi, da občina v osnutkih še vedno načrtuje gradnjo garažne hiše pod tržnico v javno-zasebnem partnerstvu, pri tem pa izrazil dvom, da bo občina našla zasebnika, ki bi bil pripravljen v projekt vložiti 21 milijonov evrov, pri čemer bi bila glede na trenutno število načrtovanih parkirnih prostorov cena izgradnje posameznega parkirnega mesta 42.000 evrov. »Daleč najdražje parkirno mesto, ki sem ga našel na trgu, je 17.000 evrov, » je dejal Logar in spomnil, da so zasebniki, ki so investirali v Stožice, v stečaju.

Matej Javornik (SMC) pa je podvomil o 55 milijonih evrov, ki so med investicijami namenjeni za kanalizacijo: »To so projekti, pri katerih imamo ogromno dela s pridobivanjem zemljišč in dokumentov, in enostavno si ne morem predstavljati, kako bomo v dveh letih naredili tako kompleksne projekte.« Da bi zagotovili več sredstev za še bolj nujno potrebno infrastrukturo, za vodovode, pa je v imenu četrtne skupnosti Sostro opozoril Janez Moškrič. Večino očitkov je župan Zoran Janković zavrnil, opozicijskim svetnikom pa očital »nakladanje«. Mirko Brnič Jager (SDS) mu je odvrnil, da je osnutek »zato, da se skritizira in da se kritike tudi usliši«. Osnutka sta bila na koncu z vsemi pripombami sprejeta s 26 glasovi za in devetimi proti.

Še pred obravnavo osnutka so svetniki potrdili rebalans letošnjega proračuna, s katerim se pričakovani prihodki zmanjšujejo za več kot 60 milijonov evrov. Da takšna višina proračuna odraža dejansko finančno moč MOL in bi morala biti osnova na načrtovanje odhodkov, je menil Matej Javornik. Mojco Kucler Dolinar (NSi) pa je zanimalo, od kod optimizem, da bodo letos prodali za 23 milijonov evrov nepremičnin, glede na polletno realizacijo, ki je znašala le dobra dva milijona evrov. Konkretnega odgovora ni dobila, temveč le napoved župana, da v proračun vnesejo vsa zemljišča, ki jih nameravajo prodati in da bodo tako delali še naprej.

Več svetnikov je presenetilo povečanje prihodkov na račun dobičkov javnih podjetij in zavodov, predvsem Lekarne Ljubljana, JHL in Energetike Ljubljana. Logar je opozoril, da se poleg dobičkov od teh istih javnih podjetij v proračun steka še dodatnih 15 milijonov iz poslovnih najemov: »To je 9 odstotkov proračuna od tako imenovanih kur, ki nesejo zlata jajca. Če karikiram – imate raje, da Lekarna Ljubljana da šest milijonov evrov, zato da župan še naprej trmari z garažno hišo pod tržnico, ali da so zdravila cenejša za šest milijonov evrov?« Janković ga je zavrnil, da zavaja in da vpliva na ceno zdravil nimajo ter zatrdil, da so cene javnih podjetij med najnižjimi v Sloveniji.

Še pred proračuni so svetniki za nov petletni mandat na čelu javnega zavoda Ljubljanski grad imenovali zdajšnjo direktorico Matejo Avbelj Valentan, ki je bila izbrana med tremi kandidati.

Zelena luč za mestne taksije, rdeča za TTIP

Svetniki so brez večjih pripomb sprejeli tudi osnutek odloka o urejanju prometa, ki uvaja možnost plačila parkirnine v višini 12 evrov namesto globe za parkiranje. Nataša Sukič je v zvezi z mestnim središčem predlagala, da naj se v območjih za pešce zarišejo kolesarski pasovi, Brnič Jager pa, da bi se stanovalcem ožjega mestnega središča omogočilo dostop do stanovanj 24 ur na dan, s tem da bi stanovalci to možnost lahko izkoristili do desetkrat v mesecu. Potrdili so tudi cene storitve prevoza na klic z avtomobili Eurban (1,2 evra na linijah, kjer Eurbani nadomeščajo avtobuse, in 7,2 evra za storitve, ko potnik sam določi destinacijo in čas prevoza).

Nataša Sukič sicer ni uspela s svojim predlogom, da mestni svet po vzoru vse več evropskih in nekaterih slovenskih občin razglasi MOL za območje brez trgovinsko-investicijskih sporazumov TTIP, Ceta in Tisa. Ker tak sklep ne bi imel pravnih posledic, je župan predlagal nadomestni sklep, s katerim je mestni svet pozval vlado in državni zbor, »da zavrneta ratifikacijo trgovinsko-investicijskih sporazumov TTIP, Ceta in Tisa«. Svetniki so sklep sprejeli s 27 glasovi za, proti ni glasoval nihče.