Tiskane izdaje
Ljubljana – Prenova in s tem omejitve prometa na južnem delu Slovenske ceste bodo trajale vsaj še do marca. Čeprav so imeli na občini že več mesecev pripravljen projekt, ki je predvideval le dva vozna pasova, so si zdaj premislili in dodali še tretjega – za javni promet.
Če smo na začetku avgusta poročali, da so rekordno hitro po oddaji javnega naročila stekla gradbena dela na južnem odseku Slovenske ceste, med Šubičevo in Aškerčevo, je zdaj že jasno, da celoten projekt ne bo izveden prav hitro. Bolj verjetno se bo ponovila zgodba z osrednjega dela Slovenske, ko so se dela močno zavlekla (namesto v razpisu predvidenih treh mesecev in pol so trajala skoraj vse leto). Tudi na južnem delu se med izvedbo dogajajo spremembe projekta – tokrat precejšnje, saj se je občina odločila namesto dveh voznih pasov urediti tri, zaradi česar so morali naročili nov projekt za izvedbo (PZI).
Pogodbeni rok še ne teče
Na južnem odseku Slovenske so gradbeni stroji že dva meseca. Ko se je avgusta KPL lotil del, so z občine sporočili, da je predviden arheološki nadzor, ki lahko preide v arheološko izkopavanje, in da je rok izvedbe vseh del 120 dni od podpisa pogodbe s KPL (ta je bila sklenjena 18. avgusta). Toda po pojasnilih vodje izkopavanj Martina Horvata arheološkega nadzora ni bilo, pač pa so pred dvema tednoma začeli z izkopavanji. Dela bodo predvidoma trajala še dva meseca.
Martin Horvat je sicer povedal, da dela za zdaj tečejo po načrtih. Najbolj zanimivih slojev rimske Emone še niso dosegli, zato bo več o odkritjih znano v nekaj tednih, glede na to, da izkopavanja potekajo blizu foruma rimske Emone, pa bo »vsekakor zanimivo«, pravi.
Pred prihodom arheologov so se dela na tem odseku izvajala precej počasi, občina in KPL pa, kot kaže, ne bosta ponovila prakse z osrednjega dela Slovenske, ko je obnova komunalne infrastrukture potekala hkrati z arheološkimi izkopavanji (ko so posamezen odsek pregledali arheologi, so na njem začeli delati komunalci). Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) namreč pravijo, da se »v tem trenutku izvajajo arheološka izkopavanja, ob katerih se druga dela ne morejo izvajati«. Kot navajajo, je za izkopavanja predvidenih 90 dni.
Po novem bo po navedbah OGDP rok 120 dni za izvedbo gradbenih del začel teči šele po arheoloških izkopavanjih. Če bodo ta zaključena konec novembra, bo imel KPL za obnovo komunalnih vodov in cestišča tako čas do konca marca. Na občini so sredi septembra, ko so na tem odseku uvedli enosmerni promet (do takrat je vožnja potekala v obe smeri), napovedali, da bo takšna ureditev trajala do konca novembra, torej bi, ko bi dela prevzel KPL, lahko poskušali znova urediti dvosmerni promet. Toda naj spomnimo, da je tudi ob prenovi osrednjega dela Slovenske na začetku leta občina napovedovala, da bo zapora le v januarju, pa je bila cesta nato zaprta vse do septembra.
Za večjo pretočnost
In zakaj poznejše spremembe projekta, potem ko so na podlagi starega PZI že izbrali izvajalca del (KPL) in z njim sklenili pogodbo? In zakaj dodaten pas za javni promet, ko pa so še na začetku leta pojasnjevali, da se je po zaprtju osrednjega dela Slovenske na južnem delu število vozil zmanjšalo s 23.000 na 6000 in da zato odprava rumenih pasov ne bo bistveno vplivala na hitrost avtobusov? Pojasnila oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na naša vprašanja so skopa: »Rumeni pas je predviden zaradi še večje pretočnosti vozil LPP v smeri proti jugu in posledično za hitrejšo pretočnost centra mesta.«
Prenova bi morala zlasti izboljšati razmere za kolesarje (zdaj se na tem odseku ne smejo voziti), nekoliko manj tudi za pešce. Kaj dodaten vozni pas pomeni za druge udeležence v prometu? Na občini odgovarjajo, da bodo kolesarske površine široke poldrugi meter in da na zahodni strani v površine za pešce ne bodo posegali oziroma bodo ohranjene sedanje, kar je enako kot v prvotnem projektu. Površine za pešce na vzhodni strani bodo večinoma široke najmanj dva metra, razen na odseku od Gregorčičeve do konca stanovanjskih nizov, kjer bodo za pol metra ožje. Vsa križišča bodo še vedno dvignjena, kar je ukrep umirjanja prometa in v prid varnosti šibkejših udeležencev v prometu, še dodajajo na OGDP. Postajališče LPP takoj za izvozom z začasnega parkirišča Šumi je predvideno »na vozišču z lokalno razširitvijo, ki omogoča obvoz za osebna vozila, kadar je na postajališču avtobus«.
Namesto drevoreda korita
Spremembe so tudi pri drevoredu, ki ni več predviden. Po pojasnilih OGDP zaradi dodatnega pasu, zaradi kanalizacije, ki jo je treba premakniti proti vzhodu, in zaradi velike globine (kanal je od dva do šest metrov globoko). »Ob izvedenih izkopih je bilo namreč ugotovljeno, da nove kanalizacije ni mogoče izvesti na predvideni lokaciji in da bo traso treba premakniti za okoli dva metra proti zahodu; kanal bi bil preblizu hiš, kar pomeni, da drevoreda na tem mestu ne bi bilo možno postaviti.« Na območju Šumija načrtujejo postavitev dreves v koritih.
Na OGDP trdijo, da spremembe projekta na ceno (pogodba s KPL je z davkom vredna 1,62 milijona evrov) ne bodo vplivale, saj sta stroškovno približno enako ovrednotena. Razpisa za izvajalca, ki je bil izbran na podlagi drugačnega popisa del, ne nameravajo ponavljati. »Po pogodbenih določilih se za morebitna nepredvidena dela, ki niso zajeta v ponudbi oziroma pogodbi, sklene aneks, cene pa se oblikujejo po kalkulativnih osnovah iz ponudbe izvajalca. Če teh ni, se cena določi po naknadno dogovorjenih osnovah.« Bodo pa spremembe PZI stale 7000 evrov.
