Vse več ljudi brez zdravstvenega zavarovanja

Poleg ljubljanske in mariborske brezplačne ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja januarja še ena v Kočevju.
Objavljeno
15. november 2012 16.39
Ljubljana 19.10.2009 - Ordinacija za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja.foto:Blaž Samec/DELO
Andreja Žibret, Ljubljana; Miha Rubin, Maribor
Andreja Žibret, Ljubljana; Miha Rubin, Maribor

Ljubljana – V čedalje hujši socialno-ekonomski krizi je v ambulantah za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja vse več pacientov. Včasih so prihajali večinoma brezdomci, priseljenci, izbrisani in Romi, zdaj pa je med njimi tudi precej Slovencev, ki so zaradi izgube službe pristali na robu družbe.

V Sloveniji delujeta dve brezplačni ambulanti, v Ljubljani in Mariboru. Januarja načrtujejo odprtje še ene v Kočevju, je povedal Aleksander Doplihar, vodja ljubljanske ordinacije Pro bono.

V Ljubljani v Savskem naselju, v Mislejevi ulici, deluje ambulanta in posvetovalnica ZD Ljubljana za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja že deset let; razvila se je iz ambulante za brezdomce, ki je odprla svoja vrata pred 16 leti s sodelovanjem župnijske Karitas Štepanja vas. V njej dela petdeset prostovoljcev, med njimi 39 zdravnikov specialistov, pa tudi medicinske sestre, študentje farmacije in drugi.

Stalno je prijavljenih 980 pacientov. Samo letos jih je na novo prišlo 160. Od petsto do šeststo na leto pa je prehodnih in pridejo le nekajkrat. Zdravnik in prostovoljec Aleksander Doplihar ugotavlja, da zelo narašča število obrtnikov in podjetnikov, ki zaradi pomanjkanja denarja ne morejo poravnati prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, brez zavarovanja pa ostane tudi njihova družina.

Zdravijo tudi 60 otrok Romov in izbrisanih

Po kopici opozorilih so dosegli vsaj urejeno zavarovanje za otroke staršev, ki jim je zavarovanje zamrznilo; še vedno pa v ambulanti zdravijo približno 60 otrok Romov in izbrisanih, zanje namreč to ni urejeno. Zadnja leta je vse več tudi delavcev, ki izgubijo službo in si ne morejo plačevati prispevkov.

Približno enako, od petsto do šeststo, je brezdomcev in Romov. Izbrisanih je manj, vseeno pa jih je v Sloveniji še približno osem tisoč, razlaga dr. Doplihar. Posvetovalnico za žene, nosečnice in otroke obiskuje od 35 do 40 pacientk, trenutno tudi pet nosečnic.

Kljub naraščanju števila pacientov imajo na voljo enake vsote. Od ljubljanske mestne občine dobijo od 70 do 80 tisoč evrov na leto za plače medicinske sestre, socialne delavke in čistilke ter za materialne stroške. Proizvajalci zdravil jim odstopijo zdravila, denar od drugih donacij pa porabijo za nujno potrebne pripomočke.

Nazadnje so kupili slušni aparat in očesno protezo. S pomočjo Slovenske filantropije včasih komu plačajo kakšno položnico. Štepanjska Karitas pa poskrbi za brisače in oblačila ter čistila za posvetovalnico in kopalnico, kjer se lahko pacienti umijejo.

Ambulanta je namenjena osnovni zdravstveni službi, nujne primere pošiljajo v bolnišnice. Stroške zanje je namreč po zakonu o zdravstvenem zavarovanju dolžno plačati ministrstvo za zdravje. Dr. Doplihar pravi, da v bolnišnicah neradi sprejmejo paciente brez zavarovanja, saj ne vedo, kdaj bodo dobili plačilo zanje.

Z ZD Ljubljana so dogovorjeni, da zobne ordinacije vsako leto zagotovijo po eno neplačano storitev za ljudi brez zavarovanja, kar je od 50 do 60 brezplačnih zobozdravstvenih storitev na leto.

V mariborski ambulanti tudi zobozdravnik

Mariborska ambulanta za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja na Strossmayerjevi cesti, ki pod okriljem nadškofijske Karitas deluje že sedem let, je pred dnevi odprla še zobozdravstveno ordinacijo. »Po nam znanih podatkih smo prva tovrstna ambulanta z zobozdravstveno ordinacijo,« je povedal Boštjan Cvetič s Karitas.

Letos so do sredine oktobra obravnavali 313 pacientov, kar je malo manj kot lani v tem obdobju, vendar jih do konca leta pričakujejo približno toliko kot lani, je pojasnil Cvetič. Po njegovih besedah je med uporabniki ambulante v zadnjem času zaradi krize vse več Slovencev, ki jih je izguba zaposlitve potisnila na družbeni rob. Med letošnjimi pacienti je bilo tudi več kot trideset otrok.

Trenutno z ambulanto, kjer so uredili še nov laboratorij, sodeluje 28 zdravnikov prostovoljcev. »Med njimi so tudi vrhunski specialisti iz mariborskega kliničnega centra,« je dejal Cvetič in napovedal, da bodo še pred koncem leta uvedli specialistični dan, ko bodo imeli preglede s področij kardiologije, nevrologije, psihiatrije in pediatrije.

Pri tem izvajalci storitev v mariborski ambulanti opozarjajo, da po novem bolnikov, razen urgentnih, življenjsko ogroženih, ne morejo več napotiti na nadaljnje zdravljenje v primerih, ki jih ambulantno ne morejo rešiti.

Letošnji proračun ambulante znaša 25 tisoč evrov in je za tri tisočake manjši kot lani, je povedal Cvetič, pri čemer je poudaril predvsem finančno pomoč predvsem mariborske mestne občine. »Če ne bi bilo občine, bi letos težko dihali, ker smo izpadli na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.«

Omenjeni znesek sicer porabijo za plače medicinskih sester, zdravila ...; če bi vse opravljene storitve ovrednotili, pa bi se strošek ambulante gibal med 15 in 20 tisoč evri na mesec.

»Brezpačne ambulante so potuha državi«

Po podatkih urada predsednika države je v Sloveniji brez zdravstvenega zavarovanja sto tisoč ljudi; natančnejših podatkov ni, ker jih centri za socialno delo in ZZZS ne zbirajo.

Podobno kot v Avstriji so tudi pri nas nameravali s posebnimi kombiji z ekipami sester, zdravnikov in socialnih delavk iskati ljudi brez zavarovanja in jim pomagati, vendar je zaradi krize in sprememb na ministrstvu vse zastalo, pravi dr. Doplihar.

Sicer pa meni, da so brezplačne ambulante samo potuha državi in izgovor, da zavarovanja teh ljudi ne vključi v javno zdravstvo.