Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je sicer glavna točka dnevnega reda poročilo o izvrševanju mestnega proračuna za prvo letošnje poletje, burno politično razpravo pa je mogoče pričakovati zlasti pri zadnji točki, ko bo govor o (pre)imenoivanju mestnih ulic. Še zlasti dviguje prah predlog za imenovanje Džamijske ulice.
Civilna iniciativa »Uredimo Bežigrad« je tako vsem svetniškim skupinam, županu Zoranu Jankoviću in njegovim podžupanom poslala dopis s preko sto podpisi Bežigrajčanov živečih v okolici Parmove ulice. Z njim so jim še enkrat dali vedeti, da se iz dosedanje razprave o predlogu poimenovanja kratkega odseka ulice od džamije do križišča s Parmovo ulico ustvarja vtis, kot da je treba nemudoma sprejeti predlog islamske verske skupnosti ali boljšo slovnično različico njenega predloga. A to ne spreminja dejstva, da se prebivalci neposredne in širše okolice džamije, kot pravijo v iniciativi, z njim ne strinjajo. Menijo, da je objekt islamskega verskega in kulturnega centra v prostoru že sam po sebi dominanten in posebnega poudarjanja ne potrebuje. Poudarjanje, da uvozna cesta pripada prav temu objektu (oziroma je v njegovi lasti) v smislu mestotvornosti ali družbene motivacije, ne more odigrati tvorne vloge ali povečati vloge same džamije.
Zato menijo, da je poimenovanje, kot ga predlaga islamska skupnost oziroma mestna komisija za poimenovanje ulic, naselij in trgov, nesmiselno, neprimerno in nedomišljeno. In da MOL v osnovi krši demokratični proces odločanja. Občani so se s predlogom lahko seznanili 14. junija, ko je MOL objavil poziv k predhodnemu posvetovanju o ustreznosti predlaganih imen ulic, parka in sprememb potekov ulic v Ljubljani, ter je mnenja, predloge in pripombe sprejemal do 28. junija. Svetniki pa so o tej temi odločali že dva dni pred iztekom roka. Iz gradiva za sejo sveta je razvidno, da predlogi meščanov niso bili obravnavani enakopravno. Ob odvzemu možnosti za vzpostavitev drugačnega izhodišča za poimenovanje se sprašujejo čemu MOL sploh objavlja pozive ter zbira predloge?
Da je komisija predlog islamske verske skupnosti obravnavala kot edino možno varianto po njihovem izhaja tudi iz predloga Jana Skoberneta, ki je 2. avgusta predlagal, naj se Bežigrajčanom zaradi že zaključenega postopka omogoči uporabo njihovega nasprotnega predloga poimenovanja »Ulica miru in sožitja« na primernejši lokaciji, pa čeprav so nanjo prispeli predlogi, ki ne bi sprožali burnih razprav ne v svetu, ne v medijih in ne med meščani. Skobernetov predlog zato zavračajo, saj se njihova pobuda nanaša na točno določeno lokacijo.
Mimogrede komisiji in predlagatelju imena nove ulice očitajo, da ignorirajo pravilno rabo slovenščine in si brez ustrezne strokovnosti celo dovolijo predlagati spreminjanje slovenskih slovničnih in pravopisnih pravil. In dodajajo, da bi morali premisliti, ali uvozna cesta do islamskega centra sploh potrebuje novo poimenovanje. Do Železniškega muzeja na Parmovi 35 tudi vodi okoli sto metrov dolga uvozna cesta, poleg tega pa ima Parmova ulica več prostih neparnih hišnih številk (od 1-23). Zato svetnike pozivajo, naj osnovnega predloga preimenovanja ne sprejmejo, komisija pa da prispele predloge (ČS Bežigrad je predlagala ime Bela ulica) obravnava enakopravno ter po zakonu znova. Enako mislijo tudi v stanki NSi. In da se svetnik Nevzet Porić ob morebitnem glasovanju o predlogu za poimenovanje ulice zaradi nasprotja interesov iz njega izloči. Stanovalcem Koseške ulice pa je sporno primenovanje južnega dela njihove ulice v Žabjo ulico.
