Z novim zaslonom se bodo ukvarjali inšpektorji

Ljubljana – Novi digitalni prikazovalnik reklamnih sporočil, drugi največji v glavnem mestu, ki stoji na koncu Tržaške ceste na robu mestnega središča, ni postavljen v skladu s predpisi in prostorskimi akti, pravijo na občini. Občinski inšpektorji so prijavo odstopili kulturni in gradbeni inšpekciji.

Družba TS Media nadaljuje širjenje mreže velikih digitalnih prikazovalnikov reklam, ki so jih poimenovali »digitalni velikani«. Drugi največji v mreži več kot desetih zaslonov, kolikor so jih doslej postavili v glavnem mestu, od konca januarja stoji v prometnem križišču Bleiweisove in Aškerčeve ceste. Meri skoraj 37 kvadratnih metrov, namestili so ga na slepo fasado, tako da reklame pozdravljajo predvsem voznike, ki po Tržaški peljejo proti centru.

Digitalne zaslone so v TS Medii (družba je v stoodstotni lasti Telekoma Slovenije) začeli nameščati lansko pomlad in precej razburili del javnosti, saj z njimi le še prispevajo h kaosu na že tako zasičenem trgu zunanjega oglaševanja v glavnem mestu, kjer kršitev ne manjka. Tudi zadnji od »digitalnih velikanov«, kot kaže, ni postavljen v skladu s predpisi. Na mestnem oddelku za urejanje prostora so pojasnili, da je samostoječi stenski prikazovalnik nameščen ob oziroma na fasado objekta, ki je v območju ožjega mestnega središča in je v okviru naselbinske dediščine varovan s predpisi varstva kulturne dediščine. »Glede na določila izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta LED-prikazovalnikov na slepih fasadah stavb v območju ožjega mestnega središča ni dopustno nameščati,« so zapisali in dodali, da investitor za izdajo dovoljenja za oglaševanje tudi tokrat ni zaprosil.

Bi potrebovali gradbeno dovoljenje?

Dodali so še, da je prikazovalnik postavljen ob kanaliziranem križišču in v varstvenem pasu lokalnih glavnih cest (Bleiweisove, Aškerčeve in Tržaške). Po pravilniku o projektiranju cest objekt za oglaševanje ne sme ovirati preglednosti vozišča in zaznavanja prometnih znakov ob cesti, dopustno pa ga je postaviti ob cesti z minimalnim odmikom petih metrov od zunanjega roba vozišča in na oddaljenosti več kot sto metrov pred kanaliziranim križiščem oziroma 50 metrov za njim. Novi prikazovalnik stoji neposredno v križišču ...

Ker je oglaševalski objekt nameščen na zasebni površini, mestni inšpektorat ni pristojen za ukrepanje. So si pa zadevo ogledali. Kot je pojasnila Bogomira Skvarča Jesenšek, vodja inšpektorata, so ugotovili, da je elektronski prikazovalnik postavljen na zgradbi in oprt na zid, ki se naslanja na zgradbo v zasebni lasti. »Menimo, da so se s tem spremenile dimenzije zgradbe, za kar bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.« Zato bodo prijavo odstopili v presojo gradbeni inšpekciji, je napovedala in dodala, da bodo zadevo dali v presojo tudi inšpektoratu za kulturo in medije, saj je zaslon nameščen na območju, varovanem s predpisi varstva kulturne dediščine. Kot smo izvedeli na upravni enoti, za ta objekt gradbenega dovoljenja niso izdali, niti ni bila zanj podana vloga.

Podajanje prijav med inšpektorji

Toda inšpektorji so si tovrstne prijave doslej le podajali. Tako je bilo tudi pri prvem »digitalnem velikanu«, večjem od 55 kvadratnih metrov, ki ga je TS Media postavila v križišču Dunajske in Trga OF. Na občini so takrat ugotavljali, da objekt ni v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju, in prijavo, ker stoji na zasebnem zemljišču, odstopili republiški inšpekciji. In čeprav zakonodaja določa, da gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti le za oglaševalske objekte, manjše od 12 kvadratnih metrov, so na gradbenem inšpektoratu ugotovili, da postavljeni digitalni zaslon »ne predstavlja objekta v smislu zakona o graditvi objektov, nad katerim izvaja nadzor gradbena inšpekcija. Ker ne gre za gradnjo objektov, je nadzor nad izvajanjem predpisov s področja oglaševanja na javnem mestu v pristojnosti inšpektorata MOL«.

Še večje ogorčenje je povzročila postavitev dvostranskega digitalnega prikazovalnika na obelisku Gospodarskega razstavišča oktobra lani, katerega najemnik je prav tako TS Media. Zanj je GR sicer pridobil gradbeno dovoljenje (skupaj s postavitvijo je bila izvedena obnova spomenika), niso pa dobili dovoljenja občine za postavitev oglaševalskega objekta – češ da gre za zasebno površino. Povrhu je oglaševalski objekt (ta je zaradi namestitve na obelisku, ki ima status spomenika, razburil strokovno javnost, zaradi pretiranega osvetljevanja okolice pa okoliške stanovalce) v nasprotju z občinskimi pogoji za tovrstne objekte. Ti določajo, da svetlobni prikazovalniki lahko merijo od 18 do 20 kvadratnih metrov, medtem ko ima tisti na GR kar 60 kvadratnih metrov površine.

O pristojnostih inšpektorjev prihodnje leto

Prav v tem primeru se je pokazal selektiven pristop občine do oglaševalskih objektov, ki kazijo podobo Ljubljane. Nikoli namreč niso obsodili ali poskušali preprečiti postavitve tega objekta, čeprav je MOL večinska lastnica Gospodarskega razstavišča. Po drugi strani so si pred časom prizadevali, da bi pristojnost nadzora nad zasebnimi zemljišči z državne ravni prešla na občinske inšpektorate, saj naj bi bil to po njihovem edini način za ureditev oglaševalskega kaosa v glavnem mestu. Pobuda na državni ravni še ni bila sprejeta; na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je zadeva sicer še aktualna in da bodo spremembe pri urejanju prostora in graditvi objektov uvedene predvidoma na začetku prihodnjega leta. Ali bo med njimi tudi prenos pristojnosti, pa še ni odločeno. »Vsakršna določitev tovrstnih pristojnosti mora biti obravnavana in dorečena v dialogu z občinami,« poudarjajo na ministrstvu. Takšni spremembi sicer nasprotujejo nekateri mali oglaševalci, ki med drugim opozarjajo na ugotovitev agencije za varstvo konkurence, da MOL s svojim ravnanjem povzroča omejevanje konkurence v zunanjem oglaševanju, zaradi česar bi bilo povečanje njenih pristojnosti še toliko bolj sporno.

Vendar na občini eno od glavnih zahtev AVK – objavo javnega razpisa za dodelitev mest za oglaševanje, s katerim bi ponudnikom omogočili bolj enakovredne pogoje – po novem pogojujejo prav z odstranitvijo nedovoljeno postavljenih objektov. Kot pravijo, so k temu večkrat pozvali ponudnike zunanjega oglaševanja, toda neuspešno. O tej problematiki so pisali tudi gradbeni inšpekciji, nazadnje novembra lani, a odgovora še niso dobili. Krog je tako sklenjen in stanje, ki kar kliče k novim kršitvam in nedovoljenim posegom v prostor, se bržkone kaj kmalu ne bo spremenilo.