Z vlakom z Dolgega mostu v mesto še letos

Gradnja na Lavrici in Dolgem mostu naj bi potnike preusmerjala na javni železniški prevoz.

tor, 09.01.2018, 08:00

Ljubljana – Direkcija RS za infrastrukturo namerava do konca julija zgraditi železniški postajališči na Lavrici in na Dolgem mostu v neposredni bližini parkirišča P + R ter hkrati urediti in nadgraditi sedem postajališč na območju Ljubljane: Tivoli, Litostroj, Brinje, Ježica, Vodmat, Stegne in Medno. Naložbe bodo skupaj stale dobrih 2,7 milijona evrov.

V Ljubljani vsaj v bližnji prihodnosti ne bodo zgradili podzemne železnice, ki bi razbremenila promet skozi mesto zlasti v jutranji in popoldanski prometni konici. Bržkone je tudi to vzrok, da sta država in ljubljanska občina vendarle začeli sodelovati pri uresničevanju prometne strategije, in prvi tak projekt bo uresničen že poleti.

V ljubljanski mestni občini pozdravljajo odločitev za postavitev dveh novih postajališč, k čemur je podžupan Janez Koželj desetletje nagovarjal državo in Slovenske železnice. Toda hkrati opozarjajo, da se vsak dan z osebnimi avtomobili pripelje v mesto 116.000 ljudi, ki so večinoma tudi edini potniki, zato bi bilo treba primerno urediti še postajališča na Rudniku in Galjevici in tudi ob zasavski progi v Polju in Zalogu.

Priljubljen P + R

»Načrtovana ureditev je povezana z razvojem primestnega javnega potniškega prometa. Cilj gradnje novih železniških postajališč na vpadnicah ljubljanskega železniškega vozlišča je preusmeritev potnikov primestnega in mestnega prometa na javni železniški prevoz. Železniški postajališči Dolgi most in Lavrica zaradi svoje lokacije ponujata alternativo predvsem tistim, ki se z osebnimi vozili vsak dan vozijo v center mesta Ljubljane in obratno,« je za Delo povedala višja svetovalka na Direkciji RS za infrastrukturo – Sektor za železnice Leonida Klasinc, ki je prepričana, da se bo z novih dveh železniških postajališč vsak dan prepeljalo v mesto skupaj okoli 400 potnikov.

Na parkirišču na Dolgem mostu so novembra lani zabeležili 8176 parkiranih vozil, kar je 400 več kot v istem obdobju leta 2016. V enajstih mesecih lani je bilo parkiranih skupaj 79.798 vozil, leto pred tem so jih našteli 74.854.

Posodobitve za udobje

Sedmim sedanjim postajališčem pa namerava direkcija postaviti nadstreške, urediti informacijske oznake ter postaviti stojala za kolesa, klopi, koše za smeti, urediti javno razsvetljavo in obnoviti podhode.

Novo železniško postajališče namerava Direkcija RS za infrastukturo zgraditi tudi na Lavrici. Arhiv DRSI

»V MOL smo v zadnjem desetletju namenili največ pozornosti izboljšanju prometnih razmer, ki so v naši pristojnosti, kar velja predvsem za javni cestni potniški promet, tudi s povezavami do nekaterih občinskih središč v regiji, z ureditvijo nekaterih kolesarskih stez in pešpoti,« je na ljubljanski občini povedala Alja Bebar.

V celostni prometni strategiji, ki so jo mestni svetniki lani že sprejeli, je zapisano, da nameravajo do leta 2020 uravnotežiti mobilnost. To pomeni, da si želijo prevoz s kolesi in hojo s sedanjih 26 odstotkov povečati na 34 odstotkov, javni prevoz z 19 odstotkov na 32 odstotkov, vožnjo z osebnimi vozili pa naj bi s 55 odstotkov zmanjšali za 21 odstotkov.

Občina računa na državo

V ljubljanski občini so tudi prepričani, da mora pri razvoju železniške infrastrukture za doseganje strateških ciljev in izvedbe načrtovanih ukrepov za izboljšanje železniškega prometa še več sodelovati država. Ukrepi, ki bi prispevali k trajnostni mobilnosti v MOL, so tudi rekonstrukcija ljubljanskega železniškega vozlišča s (sicer manj verjetno) poglobitvijo železnice v mestnem središču, posodobitev železniške in avtobusne postaje s povečanjem zmogljivosti za tovorni promet in logistiko ter gradnja železniške proge do letališča Jožeta Pučnika.

Izvedba vseh teh projektov ni v pristojnosti občine, temveč države, ki bi jih morala tudi finančno podpreti: z lastnim denarjem ali s pomočjo evropskih virov, so prepričani v MOL.

Prijavi sovražni govor