Z zaščitene palače na Beethovnovi 7 odpada omet

Ljubljana – Lastniki spomeniško zaščitene hiše na Beethovnovi 7, o katerih smo pisali, da imajo hude zaplete z vpisom skupne etažne lastnine tudi zaradi lastnika »nedokončanega stanovanjskega prostora« na podstrešju, so pred novo težavo. S hiše je namreč začel odpadati omet in nujna bo sanacija.

Kot je razvidno iz dopisa, ki ga je upraviteljica, to je Stanovanjska zadruga Tomačevo – Jarše »88«, poslala na policijsko postajo Ljubljana Center 19. maja, je omet z venca hiše na pločnik, na del ob Cankarjevi cesti, padel 17. maja. O dogodku je policijo takoj obvestil eden od stanovalcev, tako da so kraj »nesreče« nemudoma ogradili in vsaj provizorično zavarovali. Čeprav so kosi ometa sredi sobotnega dneva padli na zelo prometen pločnik z višine več kot 12 metrov, k sreči ni bil poškodovan nihče. Nastala je le škoda na fasadi.

Zadruga je o zadevi obvestila tudi gradbeno inšpekcijo. Iz prijave se vidi, da so stanovalci predvidevali, da se je del stare fasade (hiša je bila zgrajena leta 1920) odtrgal zaradi gradbenih del, ki da jih na podstrešju izvaja Igor Avramovič. Pri tem so navedli, da gre za črno gradnjo in da so inšpekcijo nanjo že večkrat opozorili. Menili so še, da lahko s fasade odpade še kaj, saj so na njej vidne številne razpoke. Ker je to nevarno za pešce in motorni promet, so zahtevali, naj gradbena inšpekcija ukrepa in jim da napotke, kaj storiti.

Ukrepi gradbene inšpekcije

Na vprašanje, kako bodo ali so že so ukrepali, so nam z inšpektorata za promet, energetiko in prostor poslali skop dopis. Zapisali so, da je gradbena inšpektorica po uradni dolžnosti uvedla postopek, v katerem je 23. maja opravila pregled na kraju samem (prijavo je upraviteljica poslala 19. maja) in ugotovila, da »je na južni strani večstanovanjskega objekta odpadel zaključni sloj fasadnega ometa. Med inšpekcijskim ogledom je bil pločnik na južni strani objekta zavarovan in označen z opozorilnimi tablami in napisi o nevarnosti padanja fasadnega ometa, s čimer je bila odpravljena neposredna nevarnost za mimoidoče oziroma premoženje pred morebitnim ponovnim odpadanjem fasadnega ometa«. Dodali so še, da bo inšpektorica v nadaljevanju postopka ukrepala po zakonu o graditvi objektov.

Na vprašanje, ali je Igorju Avramoviću ob ogledu morebiti naložila, da s podstrešja kot skupne lastnine vseh stanovalcev odstrani nakopičene gradbene odpadke, ki so se nabrali pri preurejanju podstrehe v stanovanje, pa so pojasnili, da »gradbena inšpekcija nima pristojnosti v zvezi z odlaganjem gradbenih odpadkov na skupni lastnini«.

Poziv Avramoviču

Upraviteljica hiše je hkrati dopis poslala tudi Igorju Avramoviču in zahtevala, da takoj preneha izvajati gradbena dela na podstrešju, saj je omet s hiše »domnevno padel zaradi njegovih gradbenih posegov, storjenih 17. maja«. Od upravitelja Luke Schrotta smo zvedeli, da se je Avramovič že odzval in zanikal, da bi bil on krivec za odpadanje ometa. Zatrdil mu je, da v nedokončanem stanovanju že dlje časa ni izvajal nobenih gradbenih del. Ali to drži ali ne, je težko preveriti, saj ne nam ne stanovalcem ne dovoli vstopa v svoje podstrešne prostore. Je pa dejstvo, da je na podstrehi vse več gradbenih odpadkov in gradbenega materiala, ki jih kljub obljubi, izrečeni sredi marca na sodnem ogledu skupnih prostorov (zaradi vzpostavitve etažne lastnine), ni odstranil.

Odziv spomeniškega varstva

Na naše poizvedovanje je ljubljanska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine sporočila, da s posegom na podstrešju hiše na Beethovnovi 7 ni bila seznanjena. Zato so odgovor pripravili na podlagi slikovnega gradiva in prijav, ki smo jim jih posredovali mi. Iz njih so razbrali, da investitor najverjetneje ni pridobil potrebnih predhodnih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja za izvedbo del na podstrešju, zaradi česar so obljubili, da si bo odgovorna konservatorka ogledala stanje v najkrajšem možnem času. Če bo ugotovila, da je šlo za dejansko izvedbo del na podstrešju, bo o tem posegu s prijavo takoj seznanila inšpektorat za kulturo in medije, ki pokriva tudi področje kulturne dediščine. Hiša je namreč registrirana kot nepremična kulturna dediščina, zato nenadzorovani stihijski posegi nikakor niso dopustni.

Trenutno stanje

Čeprav je del pločnika ob Cankarjevi cesti ograjen, resda le z leseno zaporo, ne z zaščitnim odrom, je neposredna nevarnost za mimoidoče še vedno precejšnja pri drugih delih te hiše ob Beethovnovi in preostanku Cankarjeve. Fasadni venec je popokan po vsej dolžini v obeh ulicah, prav tako so vidne poškodbe na drugih delih fasade. Zadeva je še toliko bolj resna, ker je v križišču ulic glavni vhod v enoto banke NLB, ob njej pa gostinski lokal Mlinček, ki ima pod fasadnim vencem več miz, pred morebitnim odpadanjem ometa »zaščitenih« le s platnenimi tendami in senčniki.

Kako naprej

Po Schrottovih besedah se upravitelji zavedajo, da bo treba poškodovano fasado sanirati čim prej, in se nameravajo prijaviti na novi razpis za urejanje pročelij v okviru projekta Ljubljana, moje mesto. Ker je bil ta končan šele lani, novega prej kot čez dve leti ne bo. Zato bodo morali lastniki stanovanj in poslovnih prostorov za nujno prenovo poskrbeti brez te pomoči. Da bi še dve leti čakali na tretjinski delež za prenovo pročelja, je namreč preveč tvegano, saj bi lahko medtem odpadli omet koga hudo ranil ali celo ubil. Strošek ne bo majhen, kajti gre za večnadstropno stavbo s številnimi fasadnimi okraski, torej bo prenova zahtevna in draga. Med drugim bo treba zamenjati dotrajana okna in napušče. Imajo pa stanovalci »srečo«, kajti večino denarja bo morala zagotoviti občina kot lastnica največjega dela poslovnih prostorov. Teh se skuša znebiti, a jih na dražbah zaradi previsoke cene noče kupiti nihče.

Lastnike hiše sicer čaka še velik strošek za prenovo dotrajanih napeljav, zlasti električne, in razpokanih sten na hodnikih.