Za knjige vse manj občinskega denarja

Prihodnje leto v Mestni knjižnici Ljubljana načrtujejo Halo knjigo in uvedbo nekaj knjigomatov. Za prirast gradiva potrebujejo 800.000 evrov na leto več.

Objavljeno
26. januar 2017 20.04
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – V mestni knjižnici načrtujejo več novih storitev po meri uporabnikov, med njimi sta Halo knjiga in uvedba knjigomatov za samostojno izposojo in vračanje gradiva. Opozarjajo tudi na potrebo po večjem prirastu knjižničnega gradiva in izboljšanju infrastrukture knjižnic.

V strateškem načrtu Mestne knjižnice Ljubljana do leta 2021, v katerem je poudarjena vizija »razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti«, o katerem bodo predhodno mnenje dajali mestni svetniki na ponedeljkovi seji, je poudarjena tudi potreba po posodobitvi ljubljanskih knjižnic. Navsezadnje je pred dobrim letom Ljubljana prejela Unescov naslov – mesto literature, kar naj bi dolgoročno zaznamovalo storitve knjižnice za uporabnike na področju literature in branja.

Kritična sredstva za investicije

Dejstvo pa je, da je v mestnem proračunu za MKL namenjenega čedalje manj denarja. Povprečni letni prihodki knjižnice so bili v zadnjih treh letih 9,75 milijona evrov, od tega 87 odstotkov iz mestnega proračuna. Za tekoče delovanje porabi 8,2 milijona evrov (84 odstotkov), za nakup gradiva 1,1 milijona, drugo pa za vzdrževanje in investicije. Direktorica Jelka Gazvoda je povedala, da so od leta 2014 do lani izgubili kakšnih 600.000 evrov. Zlasti so kritična sredstva za investicije. »Opremljamo se predvsem iz presežkov v poslovnih izidih ter iz lastnih sredstev za opravljanje javne službe, to je članarin, zamudnin ipd. V prihodnjih petih letih bi radi ostali na ravni, ki nam še omogoča normalno delovanje. Želimo pa si, da bi nam financerji namenili več za investicije, saj bi nam to omogočilo hitrejšo modernizacijo naših enot,« pravi direktorica.

Prednostna lista za obnovo

Zaradi dotrajanosti sta na prednostni listi za obnovo knjižnici v Črnučah in na Fužinah, vendar časovni načrti še niso narejeni, predvidoma ju bodo prenavljali v sodelovanju s službo za lokalno samoupravo MOL. Med novogradnjami je še najdlje načrtovanje knjižnice v Polju, ki bo zgrajena do tretje faze v sklopu nove stanovanjske soseske Polje IV, pri čemer sodelujejo z ljubljanskim stanovanjskim skladom; knjižnici Rog in Šmartno pod Šmarno goro pa bosta zgrajeni v sklopu dveh večjih projektov, ko ju bo MOL začela uresničevati. Občini Dobrova in Vodice prav tako pripravljata projekte za gradnjo večnamenskih stavb, v katerih bosta tudi knjižnici, nekoliko bližje uresničitvi pa je projekt v Vodicah, pravi Gazvoda.

Skrb vzbujajoče je, da v preteklem triletnem strateškem obdobju financiranje nakupa knjižničnega gradiva ni omogočalo prirasta novega gradiva, kot ga določajo standardi in strokovna priporočila za knjižnično dejavnost. V zadnjih treh letih so na tisoč enot dosegli povprečen prirast 182 enot knjižnega in neknjižnega gradiva na leto, standardi za dejavnost splošnih knjižnic pa predvidevajo najmanj 275 enot letnega prirasta, torej so dosegli le dve tretjini tega standarda. V tem obdobju je MKL za financiranje knjižničnega gradiva imela na razpolago 1,18 milijona evrov na leto. Za prirast gradiva po standardih pa bi potrebovali dva milijona na leto, torej osemsto tisočakov več, kot so jih imeli na voljo v zadnjih treh letih.

Nove storitve za uporabnike

V prihodnjih petih letih za uporabnike načrtujejo več novih storitev. Predvidoma v letu dni bo na voljo storitev Halo knjiga, dostava in prevzem gradiva na domu ali v službi. Z njo bodo začeli takoj, ko bo urejena v sistemu Cobiss. Storitev bo nadstandardna in namenjena predvsem tistim, ki nimajo časa za obisk knjižnice, pravi Gazvoda. V okviru storitve Knjiga na dom pa bodo še vedno izvajali brezplačne obiske knjižničarja na domu za tiste, ki v knjižnico zaradi starosti ali bolezni ne morejo.

Načrtovana je tudi uvedba knjigomatov za samostojno izposojo in vračanje gradiva, s postopno uvedbo sistema RFID (radiofrekvenčna identifikacija gradiva). Postaviti jih nameravajo v knjižnici v Zalogu, ki je bila odprta lani, v knjižnici v Polju, ki je načrtovana za prihodnje leto, in v večjih knjižnicah, ki jih bodo v naslednjih petih letih prenavljali ali odpirali na novih lokacijah. Izposojo prek sistema RFID bodo postopoma vpeljali tudi v večjih enotah MKL, kot so knjižnica Otona Župančiča ter bežigrajska in šišenska, vendar najprej brez knjigomatov.

Skrajšanje čakalnih vrst

Načrtujejo še skupno infotočko v obliki enotne telefonske številke za podaljševanje gradiva in splošne informacije v vseh enotah MKL, kar bo razbremenilo zaposlene na evidenci izposoje in skrajšalo čakalne vrste v knjižnicah in na telefonih. Prav tako nameravajo še naprej razvijati spletno stran knjižnice za dostop do e-vsebin.