Za ljubljanske gradbene jame ni niti začasnih rešitev

Razen Situle, garažne hiše Kozolec II in Eko srebrne hiše druga gradbišča v Ljubljani niso aktivna.

pon, 12.08.2013, 06:00
Projekt Tribuna na dražbo

Stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Gorjup je za 28. avgust sklicala več javnih dražb za prodajo premoženja, med drugim tudi za nedokončani objekt Tribuna s 76 stanovanji in petimi poslovnimi prostori ob Karlovški cesti. Na prodaj bo po izklicni ceni 7,8 milijona evrov. Morebitnega kupca in novega investitorja najprej čaka plačilo varščine v višini 10 odstotkov izklicne cene, nato pa še dokončanje objekta, zgrajenega do prvega nadstropja (vrhnje plošče še ni).

Ljubljana – Podobno kot je »začasno« urejeno zemljišče za desetletja odlagano gradnjo NUK II, bi lahko tudi za druge ljubljanske gradbene jame ali ograjena zemljišča, kot so Šumi, Emonika, Celovški dvori, S 1, Kolizej, Slovenijavino, našli začasne rešitve, kot so parkirišča, vrtički, parki ... A jih večinoma ne.

Po več kot letu dni od zadnje analize nedokončanih gradbišč oziroma že dlje časa zapuščenih gradbenih jam v središču mesta lahko ugotovimo, da se med največjimi projekti nadaljujejo le projekti Situla (konec poletja je predvideno odprtje), Eko srebrna hiša ob Dunajski cesti in podzemna garažnoparkirna hiša Kozolec II (pripravljalna zemeljska dela). Projekt Dalmatinka je že v začetku lanskega leta obtičal v nedokončanem drugem nadstropju, Devetka v Knafljevem prehodu pa je v tretji gradbeni fazi že od leta 2009.

Namesto stanovanj voda

Po obsegu je ena bolj problematičnih gradbenih jam tista, v kateri je Energoplan načrtoval projekt Kondominij Tivoli. Gre za jamo v Spodnji Šiški, kjer so v stanovanjskem kareju načrtovali 230 stanovanj (zdaj soseska Belle vie, ki so jo skrčili na 195 stanovanj, vrednih 55 milijonov evrov). Po dragem rušenju tovarne Slovenijavino je projekt obtičal v izkopani gradbeni jami. Ker se je pri izkopu udrl del Žibertove ulice ter poškodoval komunalno napeljavo, so investitorji poskrbeli za utrditev celotnega oboda jame, zatem pa zabetonirali še del podzemnih temeljev. Zaradi finančne krize in kasnejše prisilne poravnave Energoplan ni bil več sposoben nadaljevati projekta in danes je v polovici jame polno stoječe vode. Četudi je gradbišče ograjeno, je »naravni superolimpijski bazen« gojišče mrčesa. Predele z gramozom pa zaraščajo grmovje in plevel.

Oktavijan Aram iz Energoplana je pojasnil, da so projekt z gradbenim dovoljenjem že lani prodali podjetju K-Tivoli (lastnik je družba Iskra Impuls), ki naj bi poskrbelo za dokončanje stanovanjske soseske. Ker načrt dobro poznajo, so v Energoplanu še vedno zainteresirani, da bi sodelovali pri njegovi izvedbi. Napovedal je tudi, da se bosta novi lastnik projekta in Energoplan v avgustu sestala z lokalno skupnostjo in okoličani, na katerem bodo skušali najti rešitev za zastajajočo vodo in morebitno začasno rabo območja.

Tobačna zastala spomladi

Še vedno je odprta tudi gradbena jama med železniško progo in Tržaško cesto, kjer je podjetje Imos še v začetku tega leta gradilo prvo fazo 300 milijonov evrov vrednega projekta Tobačna mesto. Tudi v tem primeru so poskrbeli le za zaščito gradbene jame (zaradi udiranja železniške proge in pokanja sten bližnje spomeniško zaščitene nekdanje tovarniške stavbe) in začeli graditi 80 milijonov evrov vredno prvo fazo (javna in zasebna garažna hiša ter dve stolpnici ob Tivolski cesti), sredi marca pa je njihov izvajalec kamniški Graditelj zaradi neplačanih del zapustil gradbišče. Od takrat naprej se na gradbišču ne dogaja nič, saj banke ne dajo denarja za nadaljevanje projekta, Imosu oziroma projektni družbi Imos-G pa ni uspelo prepričati tujcev (najresnejši so bili Azerbajdžanci), naj vanj vložijo več deset milijonov evrov svežega denarja. Sami so doslej vanj vložili 30 milijonov evrov.

Emonika na papirju že 11 let

V Centru po vrednosti naložbe in obsegu zemljišča še naprej izstopa že več let ograjeno gradbišče Emonike med Dunajsko, Vilharjevo in Trgom OF. Urbanistično-arhitekturna rešitev je bila izbrana že leta 2002, do danes pa kanadsko-madžarsko podjetje TriGranit še ni začelo graditi 250 milijonov evrov vrednega poslovno-stanovanjskega in trgovskega središča z novo avtobusno in železniško postajo. Na skoraj 214.000 kvadratnih metrih bruto površine sta samo manjše začasno parkirišče in kilometrska gradbiščna ograja z reklamnimi panoji.

Direktor Emonike Csaba Toth je priznal, da že od novembra lani (ko so oddali vlogo za večmilijonsko državno finančno podporo) čakajo na odločitev vlade. Boji se, da bo zaradi poletnih počitnic nastala dodatna zamuda. Ker so vse nadaljnje aktivnosti pri projektu odvisne od odločitve o državni podpori, ta stoji. O začasni rabi zemljišč sicer razmišlja, a meni, da vlaganja niso smiselna. Če se razmere ne bodo spremenile do septembra, bo to možnost obravnaval resneje.

V pogajanjih z MOL in SŽ sicer napredujejo, a bi se stvari premikale veliko hitreje in učinkoviteje, pravi Toth, če bi imeli jasno vladno podporo. Če bo država podprla projekt Emonika, bi teoretično lahko ponovno zaprosili za izdajo gradbenega dovoljenja mesec dni pozneje.

Luknja ob Tivolski

Globoka gradbena jama v križišču Slovenske in Tivolske ceste ter Dvořakove ulice (ob nekdanji stolpnici SCT), ki je ograjena že približno štiri leta in v kateri je družba S 1 do stečaja načrtovala gradnjo dvajsetnadstropne stolpnice, bo še samevala. Stečajni upravitelj Bojan Klenovšek nam zaradi dopusta ni odgovoril, kako naprej. Projekt je z gradbenim dovoljenjem vred doslej že dvakrat ponujal na javni dražbi, a ga nihče ni hotel kupiti niti za 3,9 milijona evrov, kot je znašala zadnja ponudba.

Če bo MOL s spremembo prostorskega akta po skrajšanem postopku dovolila etapno gradnjo in bi v prvi fazi dovolila le gradnjo kletnih etaž in ureditev javne površine nad njimi, objekt nad kletjo pa da bi lahko gradili pozneje, bi morebiti prihodnje leto lažje našli kupca.

Zaraščena jama ob Masarykovi

Na območju med Masarykovo, Resljevo in Kotnikovo ulico, kjer je podjetje Energoplan pred leti načrtovalo gradnjo poslovnega centra F 3, je zemljišče zaraščeno, na delu, ki je v mestni lasti, pa so okoliški stanovalci dobili dovoljenje za ureditev začasnih vrtičkov. Del zemljišč je po prostorskem aktu predviden za javno površino, preostanek bo MOL skušala prodati z javnim razpisom.

Začasno parkirišče Šumi

Miha Gostiša iz podjetja Šumijev kvart nam je povedal, da bi v kratkem lahko našli vsaj začasno rešitev za območje Šumi. Ker začetka gradnje novega Šumija ni pričakovati pred pomladjo, bo investitor sklenil pogodbo z MOL, ki bi po zgledu gradbišča za NUK II na terenu uredilo začasno parkirišče.

Že junija je Gostiša omenjal tudi možnosti fazne gradnje. Njegov predlog je, da bi po dograditvi podzemnega dela objekta (dve leti pred dokončanjem stanovanjsko-poslovnega dela) dobili uporabno dovoljenje za garažo, ki bi v povezavi s tisto na Kongresnem trgu lahko poslovala kot samostojno zaključena celota, investitorju pa bi prinašala prihodek za financiranje zahtevne investicije. Dokončanje objekta po novem sicer načrtuje v drugi polovici 2016.

Novi Kolizej le še zgodovina

Na parceli nekdanjega Kolizeja, ki so ga začeli podirati avgusta predlani, 150 milijonov vrednega novega Kolizeja (Musice Tivoli) oziroma kompleksa z največjo slovensko koncertno dvorano ne bomo dočakali, saj konservatoriji ne dovolijo gradnje, višje od 30 metrov (načrtovana stolpnica pa je bila več kot 70-metrska). V manjšem delu parcele bodo morda zgradili le večnadstropno stanovanjsko vilo. Kranjska investicijska družba pa očitno (še) nima namena velike prazne parcele spremeniti niti v začasno parkirišče. Vse bolj jo namreč prekrivajo trava, plevel in grmovje.

Goščava ob Bežigrajskem dvoru

Za Bežigradom izstopa gradbena jama ob Dunajski cesti v križišču s Topniško ulico, na območju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja. Objekti vojašnice so bili zaradi gradnje soseske Bežigrajski dvor porušeni že v prejšnjem stoletju. Za preostanek parcele, ki je že leta ograjena in jo preraščajo plevel in grmovje, pa ni bilo nikoli izdano gradbeno dovoljenje za nov objekt. Leta 2005 sta vlada in Imos, takratna solastnika zemljišča, sicer vložila zahtevo zanj, a sta jo pozneje umaknila in od takrat zadeva stoji.

Jama ob Celovških dvorih

Nekoliko drugačen scenarij velja za gradbeno jamo med sosesko Celovški dvori in Celovško cesto. Vegrad AM je tam nameraval sezidati hotel, a je še pred dokončanjem stanovanjskega dela Celovških dvorov šel v stečaj. Velenjsko podjetje Domino inženiring je v imenu lastnika tega dela zemljišča, to je Hypa Leasinga, občini predlagalo spremembo namembnosti, tako da bi namesto devetnadstropnega hotela zdaj zgradili dve stanovanjski stolpnici z 21 nadstropji. Iz Hypo Alpe Adrie pa so sporočili, da je investitor nove naložbe družba NIP Naložbe, da konkretni načrti glede tega projekta trenutno še niso znani, a da bodo vsebinsko, časovno in tehnično prilagojeni trenutnim ekonomskim razmeram in povpraševanju na nepremičninskem trgu. Ali razmišljajo o začasni rabi jame za parkirišče, igrišče ali park, niso odgovorili.

Povezane novice

Jama na Bavarcu spet brez kupca
24. januar ob 06:00
Investitorja, ki bi bil za gradbeno jamo, ki sameva že več let, pripravljen plačati 4,68 milijona evrov, tudi tokrat ni bilo.
Prijavi sovražni govor