Za Muzej lutk morajo vračati denar

Občina kršila zakona o javnem naročanju in javnih financah. Ustni dogovori ter sklicevanje na gospodarsko krizo in kreditni krč.

Objavljeno
24. avgust 2016 19.56
Lutkovni muzej na Ljubljanskem gradu 28.maja 2015
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Ker je ministrstvo za kulturo ugotovilo več nepravilnosti pri izvajanju projekta gradnje Lutkovnega muzeja, ki je lani odprl vrata v Ljubljanskem gradu, je občina morala vrniti dobrih dvesto tisočakov, ki jih je za izvedbo projekta dobila iz evropskega in državnega proračuna.

Na ministrstvu so pojasnili, da so nadzor nad projektom Muzeja lutk, ki dobro leto na Gradu predstavlja slovensko lutkovno zgodovino ter različne lutkovne tehnike in veščine, izvedli septembra lani, konec marca pa so občini poslali končno poročilo, v katerem so zahtevali vrnitev neupravičeno prejetih sredstev. Ugotovljene so bile kršitve zakona o javnem naročanju in zakona o javnih financah, nastali pa so neupravičeni stroški koordinacijskega inženiringa, projekta za izvedbo in projektantskega nadzora in neupravičeni stroški za opremo. Ministrstvo je naložilo korekcijo pri pogodbi za gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela zaradi sukcesivne dostave finančnih zavarovanj namesto enotnega zavarovanja v skladu z javnim razpisom. Za projekt, vreden okoli tri milijone evrov, je bilo sprva predvideno sofinanciranje v višini 1,8 milijona evrov (85 odstotkov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 pa iz državnega proračuna).

Podrobnejša pojasnila o ugotovljenih kršitvah smo dobili z mestne občine, kjer poudarjajo, da so bili zaradi neustreznih meril na javnem razpisu in časovne omejitve »prisiljeni skleniti ustne dogovore z edinimi možnimi izvajalci«. Koordinacijski inženiring je tako opravljal Javni zavod Ljubljanski grad, ki sodeluje pri vseh gradbenih posegih na Gradu, koordinira delo izvajalcev in ga usmerja tako, da Grad nemoteno obratuje. »Le tako so bila dela za izvedbo celotne operacije v obdobju upravičenosti lahko izvedena,« so prepričani na MOL.

Del sredstev je MOL morala vrniti tudi zato, ker izvajalec Dema plus ni dostavil enotnega zavarovanja. Tu se na občini med drugim sklicujejo na »nastalo gospodarsko krizo in kreditni krč, ki je domačim podjetjem, zlasti tistim iz propadlega gradbenega sektorja, z velikimi stroški in zahtevnimi pogoji za izdajo bančnih inštrumentov za zaščito pred tveganji oteževalo nastopanje na trgu javnih naročil, zmanjševalo konkurenčnost ponudnikov in negativno vplivalo na ekonomičnost javnega naročanja«. Na MOL poudarjajo, da so zavarovanja, ki jih je dal izvajalec »še vedno v celoti pokrila tveganje«.

Na občini še pojasnjujejo, da v drugih delih kontrola ministrstva ni zaznala nepravilnosti in da so dosegli vse cilje projekta, ki poleg razstave lutk vzpostavlja tudi sistemsko skrb za slovensko lutkovno dediščino, ki ima pri nas več kot stoletno tradicijo. Muzej je v prvem letu delovanja obiskalo več kot 37.000 obiskovalcev.