Tiskane izdaje
Ljubljana − Kaže, da bodo problem Energoplanove jame v Šiški, na območju nekdanjega Slovenijavina, kmalu začeli reševati. Obveznost, ki jo je imel Energoplan zaradi kredita za ta projekt do Abanke Vipa, je prešla na DUTB. Projekt ima veljavno gradbeno dovoljenje in je zanj več zainteresiranih investitorjev.
To nam je potrdil tudi Oktavijan Aram, glavni izvršni direktor Energoplana. Kot je znano, je Energoplan na tem območju nameraval zgraditi projekt Belle vie Tivoli, v katerem je načrtovanih 195 stanovanj, projekt pa ima tudi veljavno gradbeno dovoljenje, izdano 31. marca 2010, leta 2011 pa se je njegova gradnja ustavila. Povedal je, da kdor bo od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kupil terjatev do Energoplana in s tem jamo, bo moral nadaljevati začeto investicijo skladno z gradbenim dovoljenjem. Najpomembneje se mu zdi, da terjatev kupi nekdo, ki bo imel vire za hitro nadaljevanje projekta. Če novi investitor ne bi nadaljeval gradnje, se bo treba veliko ukvarjati z varnostjo te jame, saj je obstoječa zaščita začasna in jo bo prej ali slej treba nadgraditi z gradbenim posegom po gradbenem dovoljenju.
Zainteresirani investitorji se nočejo izpostavljati
Direktor pravi, da je posel trenutno v teku, nihče od zainteresiranih investitorjev, ki so iz Slovenije in tujine, pa se med pripravo ponudbe in pred potencialnim pogajanjem z upnikom, to je DUTB, noče izpostavljati, zato jim zagotavljajo anonimnost. Zdi se mu pomembno, da bo zainteresirana javnost dobila kakovosten objekt in da je interesentov, resnih podjetij, za nakup jame več, to namreč kaže, da gre za dober in zanimiv projekt, poleg tega pa je konkurenca vedno dobrodošla. Poudarja, da tako zahteven projekt potrebuje strokovno usposobljeno ekipo in kapitalsko ustreznega investitorja. Večji problem od odkupa terjatev od DUTB pa vidi v zagotovitvi sredstev za dokončanje projekta. Čeprav je natančno številko težko predvideti, ocenjuje, da bo investitor, ob znesku za odkup terjatev od DUTB, za to potreboval še približno 30 milijonov evrov. Natančen znesek bo odvisen od dinamike gradnje, morebitnih sprememb na projektu in predvsem dinamike prodaje stanovanj, saj lahko neprodana stanovanja prek stroškov financiranja projekta pomembno vplivajo na celoten strošek.
Ocenjuje, da bodo priprave, odkup terjatev od DUTB, odkup nepremičnine in primopredaja trajale nekaj mesecev, postopki pa bodo stekli kmalu. Ko bo to opravljeno, bo novi lastnik projekta odločal o izvajalcih, pri tem pa bi z veseljem sodeloval tudi Energoplan, pravi Oktavijan Aram.
Ozelenjene terase in 195 stanovanj
V omenjenem gradbenem dovoljenju za gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta »Kondominij Tivoli«, ki je bil izdan takratnemu investitorju Energoplanu, je predvidenih 195 stanovanjskih enot, vse, razen dupleksov, je mogoče preurediti za funkcionalno ovirane osebe. V pritličju naj bi uredili gostinske lokale. Predvidene so tri kletne etaže, pritličje, tri etaže in dve terasni etaži. Na strehi naj bi bile ozelenjene terase in izhodi na streho, na stanovanje pa je treba zagotoviti vsaj 15 kvadratnih metrov ozelenjenih površin, ki so lahko urejene deloma na nivoju atrija, deloma v okviru ozelenjenih streh. V skupnem notranjem atriju, ki naj bi bil hortikulturno urejen, so predvidene urejene igralne površine za otroke do 12 let. Po predpisih bi morali v kletnih etažah zagotoviti skupaj 503 parkirna mesta, od tega 390 za stanovalce, 38 za gostinske lokale in 75 za okoliške prebivalce, po projektu pa jih je zagotovljenih 516, od teh 43 za invalide. Ob Frankopanski ulici naj bi bilo deset parkirnih mest, s te ulice pa naj bi bil tudi uvoz v kletno etažo.
Izhod na Celovško je namesto investitorja zgradila MOL
V gradbenem dovoljenju je tudi zapisano, da je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za sosesko uporabno dovoljenje za javno prometno in komunalno infrastrukturo za dela območij urejanja ŠS1/1-2 Stara Šiška in ŠR1/2-1 Bellevue, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje 29. januarja 2010. To pa med drugim vključuje tudi ureditev križišča med Celovško cesto in Frankopansko ulico ter semaforizacijo križišča na tem mestu. Po naših informacijah je takrat MOL Energoplanu odpustila plačilo komunalnega prispevka za sosesko Belle vie Tivoli v višini 400.000 evrov, če bo zgradil omenjeno križišče.
Glede na to, da bo kmalu znan novi investitor nove stanovanjske soseske, je zanimivo, da je MOL prejšnji mesec na hitro in na lastne stroške preuredila odsek Frankopanske ulice, ki je bila doslej slepa, v enosmerno ulico z izhodom na Celovško cesto pri gostilni Keršič, kar bi bil po gradbenem dovoljenju dolžan storiti investitor. MOL oziroma KPL je ta dela izvajala v okviru koncesijske pogodbe, predračun za dela pa je znašal 100.000 evrov. Projekt, ki je stal 6126,84 evra z davkom, pa je izdelal K Projekt L, d. o. o. V društvu DUO, Odbor za lepšo Staro Šiško, opozarjajo, da o tem niso bili seznanjeni, izvoz pa ni narejen tako, kot je bilo predvideno v elaboratu za gradbeno dovoljenje (načrt zunanje prometne ureditve je julija 2009 izdelal Tega Invest, d. o. o., družba za projektiranje in inženiring), o čemer smo že pisali.
Bližnji prebivalci bi se radi rešili »tempirane bombe«
V društvu DUO napoved o tem, da bodo postopki s prodajo Energoplanove jame v Šiški stekli kmalu, spremljajo z velikim pričakovanjem, saj bo s tem odpadel strah pred nevarnostjo te jame, ki je za okolico »tempirana bomba«, na kar opozarjajo že več let, poleg tega pa zaradi neurejene okolice vse nepremičnine bližnjih stanovalcev izgubljajo vrednost. Predsednica društva Nika Katnič in članica Julijana Dolenec sta povedali, da so še pred začetkom del na območju nekdanjega Slovenijavina predlagali, da bi ohranili zgodovinske vinske kleti in jih spremenili v muzej vinarstva kot prispevek k turistični ponudbi Ljubljane, vendar predlog ni bil upoštevan.
Ob izkopu je investitor Energoplan z razbijanjem močnih zidov kleti povzročil takšne tresljaje, da so se pokazale velike razpoke na objektih na Frankopanski, deloma na Medvedovi in Žibertovi; 3. septembra 2010 pa se je celo vdrla Gubčeva ulica in podrla zahodno steno gradbene jame. Zatem je bil izdelan elaborat za zaščito stene najmanj 15 metrov globoke gradbene jame, da ne bi nastal kakšen vdor. Pod okoliške objekte so izdelali posebno sidranje, pri tem pa so na objektih in zemljiščih ob Žibertovi nastale še dodatne razpoke. Ker je merskim sidrom gradbene jame potekel garancijski rok, so se ponovno obrnili na Energoplan in ta jim je julija lani sporočil, da pri geotehničnem opazovanju gradbene jame ni negativnih sprememb.
Izvajalec geotehničnih raziskav je Energoplanu predlagal izsušitev jame, vendar to ni bilo izvedeno. V jami se je namreč nabrala velika količina padavinske vode, pravi olimpijski bazen, za katero so se bali, da bo začela pronicati v podtalnico; le 200 metrov stran pa so vodnjaki pivovarne Union. Geolog Andrej Juren, ki za Union opravlja raziskave, pa je potrdil, da gre za vodo, ki je ujeta v nepropustne nanose naplavin z Rožnika. Zaradi padavinske vode v Energoplanovi jami v Šiški pa imajo bližnji prebivalci, še posebno poleti, velike težave z insekti, tudi s tigrastimi komarji.
Poleg tega je samo sto metrov od jame otroško igrišče vrtca. O tem so prebivalci obvestili tudi okoljsko in zdravstveno inšpekcijo, ki pa sta ugotovili, da za ukrepanje nimata prave zakonske podlage. Izdan je bil odlok za DDD (dezinskekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo), ki pa je bil preklican, ker na tem območju DDD ni dovoljena zaradi grozeče kontaminacije podtalnice. Opozarjali so tudi na prometno nevarnost, saj ni urejenih pločnikov okoli jame − tu pa poteka tudi šolska pot.
Društvo DUO je že večkrat predlagalo takojšnje zasutje jame in vzpostavitev začasne rabe. Glede na to, da v Spodnji Šiški zelo primanjkuje parkirišč, so predlagali, da bi bila dobrodošla garažna hiša do nivoja terena, ali pa vsaj izsušitev in ozelenitev jame. Vendar pa jim je Energoplan pojasnil, da za vse to nima sredstev. Ob tem v društvu DUO opozarjajo na pomanjkljivo zakonodajo, ki dovoljuje, da gradbeno dovoljenje ostaja veljavno, čim so narejeni določeni gradbeni posegi. To pa pomeni, da lahko takšna jama zakonito obstaja v nedogled, tisti, za katere je moteča, pa ne morejo nikogar prijeti za odgovornost in zahtevati določeno dinamiko pri izvedbi.
Prebivalci upajo, da bo investitor imel sredstva
Sicer pa v društvu DUO hočejo, da bi investitor, ki bi se lotil gradnje nove soseske, izkazal, da ima sredstva in ne bo še ene propadle verižne reakcije. Upajo, da bo tudi hortikulturni del v okolici in funkcionalni del zemljišča narejen skladno s pripravljenimi načrti, ki so bili usklajeni s prebivalci, in ne tako, kot je bilo pri gradnji bližnjih sosesk Drogerije v ulici Milana Majcna in Tivoli v Malgajevi ulici, kjer so bile izvedbe drugačne. V Gubčevi, Malgajevi in ulici Milana Majcna so bili predvideni drevoredi, tam pa so zdaj namesto dreves parkirišča. Pričakujejo, da bodo z novimi stanovalci dobili tudi nekatere nujne storitve, ki jih v Spodnji Šiški ni, kot so samopostrežna trgovina, bankomat itn.
